Takšnega jajca ni na svetu

Ko se človek pripelje na dvorišče žage Krajnc na Metnem Vrhu pri Sevnici, je vse videti običajno: kupi različnega lesa, razrezane deske in še neobdelana debla, tovornjaki, viličarji in drugi delovni stroji. Nikjer ni videti, da tukaj nastajajo butični jajčasti sodi, na katere prisegajo najboljši slovenski in tuji vinarji, kot sta Aljoša Jakončič in Marjan Simčič iz Goriških brd. A ko obiskovalec stopi v delavnico bratov Jožeta in Antona Krajnca, ima kaj videti.


Človeku takoj pade v oči šeststolitrski sod v obliki jajca, ki stoji v središču delavnice. Čeprav gre še za umetnino v delu, se že na daleč vidi, da je bilo vanjo vloženega veliko truda. Že oblika jajca zapoveduje, da je treba skrbno izbrati posamezne kose lesa, jih obdelati in zložiti v popolno obliko. Sod, ki ga brata Krajnc izdelujeta skupaj z Jožetovim sinom (na žagi jim pomaga tudi Antonov sin, ki še študira), je imel že skoraj dokončno podobo, le da je bil obrnjen na glavo. Manjkali so še kovinski obroči, ki ga držijo skupaj, in lak, s katerim z zunanje strani zaščitijo les.

Le poldruga stopinja razlike

Sodarstvo ima pri Krajnčevih že dolgo tradicijo: Jožetov stric je sode začel izdelovati davnega leta 1920 in nato v tem mojstrstvu izučil še svoja brata. Jože Krajnc, ki se je učil od očeta, pravi, da je zanj to bolj hobi, s katerim se ukvarjajo le par mesecev na leto, a domači in tuji vinarji so še kako navdušeni nad njegovim hobijem, še posebno nad jajčastimi sodi.
Jajčasti sodi, sprva betonski, so postali priljubljeni pred kakšnimi 15, 20 leti. »V jajcu vino najbolj idealno zori. Jajce je oblika življenja, pravijo. Francoski izdelovalec sodov Taransaud je naredil lesen jajčasti sod, potem pa smo ga še mi. Samo da mi delamo to originalno – naše jajce je zaobljeno do konca. Takšnega ni nikjer na svetu,« ponosno pove Jože Krajnc.
»Večinoma delamo barik sode, lahko pa se vinar odloči za kaj drugega, odvisno od želja.« V jajčastih sodih je razlika v temperaturi vina v spodnjem in zgornjem delu največ stopinja in pol. Na tej podlagi vino samo cirkulira. Vino v takem sodu živi – v tem je njegova prednost. Vina v njem ni treba nič mešati ali pretakati, saj kroži po naravni poti. Že voda v takšnem sodu zdrži petkrat dlje kot v navadnem,« pojasni Krajnc.

Zahtevna izdelava

Je pa takšen sod zelo težko narediti. »To smo se spravili delati samo iz gušta,« doda Jože Krajnc. Za izdelavo enega potrebujejo kak mesec. »Zelo počasi gre. Najprej moramo štirinajst dni kriviti doge, pri čemer jih moram polovico zmetati stran, ker niso popolne. Začne se že pri izbiri pravega hloda. Ne sme biti zavit, rast mora biti gosta,« pojasni sodar, ki je med našim obiskom zaključeval 600-litrski sod. »Tule pa pripravljamo še enega večjega, 1600-litrskega,« pove in pokaže na model. »Na modelu je doga, ki jo moramo zelo natančno obdelati, saj se hitro lahko kaj zgodi. To je naporno za živce, včasih je bolje, da za kak dan nehaš delati, če ti kaj nagaja,« prizna Krajnc.


Če bolj laično povzamemo: sodar najprej izbere primerne hlode, ki morajo biti čim bolj ravni in z gostimi letnicami, pri čemer bo iz posameznega lahko uporabil le dvajset odstotkov lesa. Potem mora les zoreti, in to traja tudi do osem let. Pet let je za Krajnčeve minimum, zato pa imajo nekaj več zaloge. Les se stara na prostem, pri čemer močno potemni. Ko naredijo doge, gredo v prešo, kjer jih navlažijo s paro in potem upognejo v pravo obliko, nakar jih posušijo z električnim visokofrekvenčnim sušenjem. To je dolgotrajen postopek, saj lahko na dan naredijo največ šest dog. Ko so pripravljene, jih lahko začno previdno sestavljati. Posamezne so vezane z mozniki, nakar na sod namestijo še obroče, pri čemer morajo v doge zarezati tudi vdolbine za obroče. Nato se ga še polakira in sod je pripravljen.

Butični sodi za butična vina

Krajnčevi so doslej izdelali nekaj manj kot 50 jajčastih sodov. »To je bolj butična zadeva, saj je tudi precej draga. Tega sploh ne oglašujemo, za naše jajčaste sode pa so izvedeli prek klasičnih barik sodov, ki jih prav tako izdelujemo.«
Koliko pa stane tak jajčasti sod, nas je zanimalo. »To pa bolje, da ne napišete,« se zareži Krajnc. »Vinar Jakončič bo zdaj naredil prav posebno linijo vina: ima že kakšnih šest, sedem takšnih sodov, tako da bo naredil novo blagovno znamko vina,« nam zaupa Krajnc. A to si privoščijo le najboljši vinarji, ki imajo močno zaledje in vrhunsko kakovost. In kakor je v nekem intervjuju pred časom dejal Aljoša Jakončič, so prav sodi (in zamaški) tisto, pri čemer vinar ne sme varčevati.
Nekaj jajčastih sodov so prodali tudi v tujino, celo v Argentino, kjer so zanje izvedeli prek nemškega prodajalca vin. Pri nas jih večinoma kupujejo primorski vinarji, a tudi nekateri v okolici za modro frankinjo, še pove Jože Krajnc, preden se vrne k svojemu jajcu.