Teksas ilegalne migrante pošilja v Washington
V Teksasu se radi pohvalijo, da je pri njih vse večje kot drugje, in res je njihov parlament v Austinu višji od kongresa v prestolnici Washington. Okolica veličastne stare zgradbe in njenih vrtov je v topli pomladi mirna, na bolj živahnih ulicah zvoki latino glasbe vabijo na margarite. Južneje na meji z Mehiko pa ne naraščajo le spomladanske temperature, ampak tudi ogorčenje zaradi dolgotrajnih postopkov za mehiške voznike tovornjakov, s katerimi hoče guverner Teksasa ustaviti ilegalna priseljevanja.
Republikanski guverner Teksasa Greg Abbott je v ponedeljek ukazal natančne preglede tovornjakov pred vstopom iz Mehike v ZDA in ena najprometnejših žil med državama, most med teksaškim Pharrom in mehiško Reynoso, je zelo upočasnjena. V Austinu verjamejo, da številni vozniki tovornjakov tihotapijo ljudi, in poostrene inšpekcije jim dodajajo dvanajstinvečurno čakanje na meji, podobno se dogaja na drugih mejnih prehodih med državo samotne zvezde in Mehiko. Oblasti jemljejo v zakup celo morebitno poslabšano preskrbo s hrano, saj je mednarodni most Pharr–Reynosa največja kopenska vstopna točka za sadje in zelenjavo v državi. Običajno ga vsak dan prevozi okrog tri tisoč tovornjakov.
Vozniki so obupani. Mejni prehodi Arizone, kjer promet še poteka po starem, so na stotine kilometrov stran, prava tarča teksaške jeze zaradi ilegalnih migracij pa je demokratski predsednik ZDA Joe Biden. Takoj po nastopu v Beli hiši je odpravil strogo mejno politiko republikanskega predhodnika Donalda Trumpa in rezultat sta dva milijona lani ustavljenih migrantov. To so znane statistike, demokratska administracija bolj molči o tem, koliko jih spustijo v državo, republikanci pa sumijo, da veliko. V roke naj bi jim potisnili dokument z datumom obiska pri pristojnem sodniku, ki ga mnogi ne upoštevajo.
Republikanske zvezne države demokratsko Belo hišo celo obtožujejo, da migrante z letali in avtobusi vozijo stran od meje in zelo pogosto k njim. Teksaški guverner je v Washington že poslal prvi avtobus z nezakonitimi migranti, v sredo zjutraj se je ta ustavil le streljaj od kongresa, na skoraj trideseturni poti naj bi jih bilo še več. »Ni boljšega mesta zanje kot stopnice Kapitolskega griča,« je bil v televizijskem intervjuju posmehljiv Abbott. »Vidijo lahko čudoviti Kapitol in so blizu ljudem, ki odločajo.«
Nočejo jeznih volivcev
Letos na južni meji z Mehiko pričakujejo še veliko večji migrantski naval – 23. maja bo potekla uredba z naslova 42, ki ureja javno zdravje in v okviru katere je Trump v času epidemije uveljavil hitri izgon ilegalnih migrantov. Zdaj pričakujejo, da jo bo Biden odpravil. Če se ne bo premislil, črnogledi pričakujejo potrojitev sedanjih rekordnih ilegalnih prestopov meje na 18 tisoč na dan ali več kot pol milijona na mesec, samo do konca leta naj bi mejo z ZDA prestopilo šest milijonov ljudi in po prepričanju kritikov v državi tudi ostalo.
Nešteti ilegalni migranti so prihajali že prej, pod republikancem Trumpom pa so jih pošiljali nazaj v Mehiko. ZDA morajo že po zakonodaji iz leta 1980 sprejeti žrtve političnega pregona in tudi posebne človekoljubne primere, po tem datumu pa so v ZDA začeli prihajati tudi nešteti drugi. Demokrati so si že pod predsednikom Barackom Obamo prizadevali za legalizacijo tako imenovanih dreamerjev, ilegalnih priseljencev, ki so prišli kot mladoletni.
Politični nasprotniki namigujejo tudi na volilne računice. Ameriška vrata niso tako zelo odprta pribežnikom s Kube, ki bi bili, kot se je izkazalo že na Floridi, zelo verjetno bolj desne usmeritve, celo Ukrajincev bodo sprejeli le sto tisoč. Biden je odpravil tudi Trumpov sporazum z Mehiko, da migranti ostajajo na njihovi strani meje. Sodišča so ga sicer delno ponovno uveljavila, a (ne)odločenost sedanje administracije za obračunavanje z ilegalnimi migranti kažejo tudi selfiji teh pred propadajočim Trumpovim zidom.
Mehičani opozarjajo, da lahko ZDA takoj po preklicu uredbe z naslova 42 pričakujejo 140 tisoč prošenj za azil, toliko naj bi jih namreč čakalo na njihovi strani meje, nekateri teksaški šerifi pa predlagajo kar zaprtje njihovega dela meje z Mehiko. V pomembnem volilnem letu pa si demokrati ne bodo želeli zaradi imigrantov jeznih volivcev. Proti prevelikemu priseljevanju so celo številni prišleki iz Južne Amerike, kaj šele tradicionalni temnopolti volivci demokratske stranke, ki z njimi tekmujejo za bolj preprosta dela.
