Vojna v Ukrajini

Težko se je pogajati z vojnimi zločinci

Zaradi domnevnega množičnega poboja civilistov Rusiji grozijo nove zahodne sankcije.
Fotografija: Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski (v sredini) je obiskal Bučo in tamkajšnja ruska grozodejstva imenoval genocid. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Odpri galerijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski (v sredini) je obiskal Bučo in tamkajšnja ruska grozodejstva imenoval genocid. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

Več kot 400 trupel ubitih civilistov so ukrajinske oblasti doslej našle na osvobojenih območjih okoli Kijeva, od koder se je umaknila ruska vojska. Na Zahodu se še vedno zgražajo nad grozljivimi prizori iz Buče, ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova pa je izjavila, da je morda v mestu Borodjanka, ki leži kakih 20 kilometrov zahodno od Buče, nedolžnih žrtev ruskih okupatorjev še več.

Nobenih pretirano spodbudnih informacij ni bilo v ponedeljek slišati o rusko-ukrajinskih pogajanjih, ki naj bi se nadaljevala prek videokonference. Še v nedeljo zjutraj so iz Kijeva prišle novice, da se ruska stran strinja s skoraj vsemi predlogi, ki so jih pripravili njihovi kolegi, le o vprašanju Krima da se še ne morejo dogovoriti. Toda domnevno dobrih novic ni nihče več opazil, ko so se v javnosti pojavili posnetki množice trupel, ki so ležala v ukrajinskem mestu Buča.

»Težko se je pogajati, nadvse težko se je pogovarjati, ko vidiš to, kar so tu storili,« je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je obiskal Bučo. Na vprašanje novinarjev britanskega državnega medija BBC, ki so ga spremljali na poti, ali je po tem, kar je on sam imenoval »genocid«, sploh še mogoče govoriti s storilci, ki so »ljudi obravnavali slabše kot živali«, je Zelenski odgovoril: »Da, zato ker mora Ukrajina doseči mir. Smo v Evropi 21. stoletja. Nadaljevali bomo diplomatske in vojaške korake.«

Razmerje sil na 40. dan ruske »posebne operacije« proti Ukrajini. INFOGRAFIKA: Delo
Razmerje sil na 40. dan ruske »posebne operacije« proti Ukrajini. INFOGRAFIKA: Delo
V Moskvi so ostro zanikali, da je njihova vojska zagrešila pokol nad civilisti v Buči. Že v nedeljo so na ruskem obrambnem ministrstvu izjavili, da so v Kijevu potrebovali štiri dni od umika ruske vojske, da so »inscenirali« domnevno tragedijo za tuje medije. V ponedeljek je bila ena od glavnih novic v ruskih medijih ta, da so v Pentagonu izjavili, kako nimajo neodvisnih informacij, ki bi potrjevale zgodbo o ruskem množičnem pokolu ukrajinskih civilistov.

Odzvali so se tudi ruski organi pregona. Po državnem preiskovalnem uradu je postopek zaradi »lažnih informacij« in »ciničnih laži« uvedlo tudi generalno tožilstvo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so poročila iz Buče »provokacija«, ki »ogroža svetovni mir in varnost«, zvečer pa je napovedal, da bodo kmalu pripravili tiskovno konferenco, na kateri bodo razkirili  »resnico« o dogajanjih v Buči. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozval svetovne voditelje, naj ne hitijo s prenagljenimi obtožbami proti Rusiji in naj raje zaprosijo za podatke iz različnih virov.

Zločine bodo raziskali

Ti ga niso poslušali. Iz zahodnih prestolnic so že v nedeljo prišle grožnje z novimi sankcijami proti Rusiji. »Vsi ste videli, kaj se je tam zgodilo,« je izjavil ameriški predsednik Joe Biden, ki je ruskega kolega Vladimirja Putina ponovno razglasil za vojnega zločinca, ki bi moral za svoje početje odgovarjati pred mednarodnim sodiščem. Napovedal je tako nove sankcije proti Rusiji kot novo vojaško pomoč Ukrajini. Podobne izjave je slišati tudi iz Bruslja, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovoru z Zelenskim o »grozljivih umorih v Buči in drugod po Ukrajini« izjavila, da je Evropska unija pripravljena poslati na prizorišče posebno preiskovalno skupino, ki bo v sodelovanju z ukrajinskim generalnim tožilstvom ter s pomočjo Europola in Eurojusta raziskala te »vojne zločine«.

Prve nove sankcije uvajajo v baltiških državah. V Vilni razmišljajo, da bi zaprli meje z Rusijo in Belorusijo, je izjavil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Litva, ki meji na Rusko federacijo samo z »eksklavo« Kaliningrad, se je odločila, da bo zaradi vojne v Ukrajini znižala raven diplomatskih odnosov z Rusijo, zato je ruskemu veleposlaniku v Vilni uradno sporočila, naj se vrne domov, odpoklicali so tudi svojega veleposlanika v Moskvi. Podobne ukrepe pripravljajo v Latviji, ki na vzhodu zares meji na Rusijo. Njihov zunanji minister Edgars Rinkēvičs je dejal, da bo tudi njegova država omejila diplomatske odnose z Rusijo, o konkretnih korakih pa da še razpravljajo. Iz Estonije so sporočili, da o izgonu ruskega veleposlanika še ne razmišljajo, a da puščajo odprta vrata za nove ukrepe, ki bodo odvisni od razvoja dogodkov v Ukrajini.

V Moskvi postopoma odgovarjajo na številne kazni Zahoda. Putin je podpisal ukaz o omejitvi vstopa v Rusijo prebivalcem »sovražnih držav«. Zdaj je med njimi 48 držav, tudi vse članice Evropske unije. Odslej za politike, diplomate in novinarje iz teh držav ne bo več veljal režim olajšanega pridobivanja vizumov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije