Torij bi dal veliko več kot uran
Pravega jedrskega reaktorja na torij še ni, pravi Jure Klopčič, geolog, ki je delal tudi za rudnike urana v Kanadi, nekoliko oddaljena želja za prihodnost pa je torij in njegove mogoče uporabe. Torij se v naravi ne cepi prav rad, zato so še vedno težave z njegovo uporabo v jedrskih elektrarnah, v Indiji imajo hibridne reaktorje, kjer proizvajajo uran in tega uporabljajo za gorivo.
Vodilni pri teh tehnologijah so Rusi in Indijci, ki imajo tudi največ torija. Iz njega proizvajajo uran in šele nato plutonij 239, ki je strupen in uporaben za jedrske bombe. S torijem, ki deluje pri višjih temperaturah, bi lahko razsoljevali vodo in proizvajali elektriko. Nastaja tudi zanimiv izotop bizmuta 213, ki ga sicer ne znamo narediti. Ta ni radioaktiven, oddaja alfa delce, ki bi delovali zgolj na rakave celice. Naslednji produkti niso več dejavni. To bi bilo lahko zelo koristno za uporabo v medicini, kjer sedanje obsevanje ni tako selektivno in niti tako kratkoživo.
Naslednji produkt bi lahko bil najdražji element na svetu, plutonij 238. To je element z največjo energijsko gostoto na planetu, dobesedno žari, pravi Klopčič. Vsa vesoljska plovila uporabljajo plutonij 238. Svetovna zaloga tega elementa je približno 11 kilogramov, večina je je v Rusiji. Kilogram stane med 800 milijoni in 1,2 milijarde dolarjev, odvisno od čistosti. Zato gradijo oplodne jedrske elektrarne za nekaj 100 milijonov dolarjev. Taka elektrarna v Oak Ridgu bo na leto proizvedla 150 gramov plutonija 238.
Uranska industrija sicer zadržuje razvoj tehnologij za uporabo torija, zato Klopčič ocenjuje, da elektrarn na torij ne bo še vsaj 10 do 15 let. Težave so zlasti v kritičnosti, to v jedrski terminologiji pomeni, da je treba doseči, da jedrska reakcija steče in se ne ustavi. To je težava tudi pri elektrarnah na uran, doseganje kritičnosti lahko traja tudi dve leti. Zato Klopčič meni, da Slovenija ne bo postavila druge jedrske elektrarne pred 2040, tudi če začne z gradnjo takoj.
Opozoril je še, da je uran 235 redek, da ga je tudi v rudnikih urana le 0,77 odstotkov rude, 10-krat manj kot zlata. Vse lahkovodne reaktorje poganja uran 235. Iz goriva bi bilo treba le pobrati uran 238, ki se ne cepi več, in ga v oplodnih reaktorjih spremeniti v uran 235. Rusi so edini, ki imajo tak reaktor, to je generacija 4,5, (Jedrska elektrarna Krško je tretje generacije), ki proizvaja elektriko in uran 235 za druge elektrarne.
