Tratnik v velikem slogu napovedal Rogličevo rdečo majico
Neverjetno in zgodovinsko, Slovenca sta na isti dan slavila zmagi na Giru in Vuelti.
Odpri galerijo
Nismo se še naveličali zgodovinskih dnevov za slovensko kolesarstvo. In 20. oktober 2020 bo gotovo za vselej poseben, na isti dan sta etapni zmagi na tritedenskih dirkah slavila dva Slovenca, najprej je bil v 16. etapi Gira najboljši Jan Tratnik, nato pa v 1. etapi Vuelte še Primož Roglič.
To je bila prva tovrstna priložnost doslej, saj sta se zaradi koronskega koledarja prvič po prestavitvi Vuelte s pomladnega na poletni termin prekrižala dva »grand toura« in Slovenca sta pobrala vse.
Roglič je potrdil, kar so potihem upali njegovi navijači. Na Vuelti je spet v vrhunski formi, v kateri je malodane nedotakljiv. Na vzponu na Arrate je ob pomoči moštvenega kolega iz Jumba Visme Seppa Kussa brez težav odgovarjal na vse napade, v kratkem ciljnem spustu pa je v zadnjem kilometru napadel v svojem slogu in nihče mu ni mogel slediti.
Rdeča majica najboljšega na dirki tako ostaja na istih plečih, na katerih je končala Vuelto 2019. Roglič je s svojo 8. letošnjo zmago in 43. v karieri le še potrdil, da je prvi favorit v Španiji. Številni njegovi tekmeci pa so se morali sprijazniti s tem, da jih čaka izjemno težko delo, če že niso izločeni iz igre za vrh v skupnem seštevku. Pravi polom je doživel štirikratni zmagovalec Toura Chris Froome (na 72. mestu je zaostal 11:12), tempu najboljših ni mogel slediti tudi Tom Dumoulin (16. z zaostankom 0:51), ki je bil na štartu še enakovredni kapetan ekipe Jumbo Visma, 173 km kasneje pa je jasno, da je Roglič vodja nizozemske zasedbe.
»Lepo je zmagati, kajne. Zelo sem zadovoljen, naša ekipa je spet pokazala, kako močna je, ves dan je brezhibno opravljala svoje delo. Nato mi je tudi uspelo zmagati, vrhunsko, to je lep štart. Na dirki bom poskušal uživati iz dneva v dan. Tudi pred zadnjim vzponom je bila etapa zahtevna, v klanec pa smo šli na vso moč, vsi smo trpeli. Za nas je to storil nori Sepp. Sezona pa je sicer precej nenavadna, za menoj je veliko dirk in stresa, zdaj pa želim le uživati. V teh časih je lepo, da še lahko dirkamo,« je po zmagoviti vrnitvi v karavano povedal Roglič.
Matej Mohorič je etapo končal na 26. mestu 1:51 za Rogličem, njegov moštveni kolega pri Bahrainu McLarnu Grega Bole pa na 99. mestu (15:20). Jutrišnja 2. etapa je tudi gorska, z vzponom na San Miguel de Aralar pred spustom v cilj v Lekunberriju.
Da slovensko vrhunsko kolesarstvo nista samo Primož Roglič in Tadej Pogačar pa je le dobro uro pred tem v 16. etapi Gira potrdil Jan Tratnik, ki je v velikem slogu slavil največjo zmago v karieri. Na tritedenski dirki bi 30-letni Idrijčan to stežka storil bližje domu. Najboljši je bil v San Danieleju, streljaj od slovenske meje.
Slovenski kolesarji vsekakor radi opozorijo nase, ko na Giru dirkajo blizu domu. Najbolj odmeven dosežek doslej pri tem sicer še vedno pripada Luki Mezgecu, ki je leta 2014 dobil sklepno etapo dirke po Italije v Trstu. Včeraj pa se je med zmagovalce na rožnati dirki v Furlaniji – Julijski krajini vpisal še Tratnik, ki je najprej navdušil s pravo vožnjo na kronometer, nato pa še pretkanostjo v šprintu navkreber.
Slovenski član ekipe Bahrain-McLaren je bil med kar 28 ubežniki na 229 km dolgi preizkušnji od Vidma do San Danieleja, okoli 50 km pred ciljem pa se je odločlil, da je čas za akcijo. Ostal je sam v ospredju in si prikolesaril slabo minuto prednosti pred zasledovalci. Na zadnjem vzponu na Ragogno ga je sicer ujel Avstralec Ben O'Connor, s katerim sta skupaj nadaljevala pot proti cilju.
Ko je padla odločitev o zmagovalcu, pa ni bilo dvoma. Slovenec je v zadnjem kilometru šest let mlajšemu tekmecu prepustil mesto na čelu, 500 metrov pred ciljem, kjer je bila cesta najbolj strma, pa močno pospešil. O'Connor ni imel odgovora in Tratnik se je lahko z dvignjenimi rokami naužil največjega uspeha v karieri. Njegov moštveni sotekmovalec Domen Novak je bil 61 z zaostankom 14:29.
»Še vedno ne verjamem, da sem zmagal. Napadel sem od daleč, ker v ubežni skupini ni bilo več prave sloge. Najprej sem bil skupaj z Boarom, nato sam. Ko se mi je pridružil O'Connor, sem mislil, da mi ne bo uspelo, saj me je ujel z veliko močjo. Na koncu pa je bil razplet popoln zame. Ker smo blizu Sloveniji, sta bila tu tudi moj brat in moje dekle, tako da si lahko zamišljate, kako čustven trenutek je to zame. V zadnjem kilometru sem bil sicer že povsem izčrpan, a sem pospešil na vso moč, ko sem 500 m pred ciljem videl svojo punco. Našel sem dodatno energijo, ki me je popeljala do zmage,« je svoji Urši zasluge pripisal Tratnik, za katerega je bila to 9. zmaga med profesionalci, prva na tritedenskih dirkah in druga v svetovni seriji.
Nazadnje je zmagal na lanskem prologu dirke po Romandiji, na katerem je za nekaj stotink sekunde ugnal Rogliča. Danes sta bila zmagovalca oba. Sicer pa je »Sjuk« postal peti slovenski etapni zmagovalec na Giru po Mezgecu, Rogliču, Mohoriču in Janu Polancu.
To je bila prva tovrstna priložnost doslej, saj sta se zaradi koronskega koledarja prvič po prestavitvi Vuelte s pomladnega na poletni termin prekrižala dva »grand toura« in Slovenca sta pobrala vse.
Roglič je potrdil, kar so potihem upali njegovi navijači. Na Vuelti je spet v vrhunski formi, v kateri je malodane nedotakljiv. Na vzponu na Arrate je ob pomoči moštvenega kolega iz Jumba Visme Seppa Kussa brez težav odgovarjal na vse napade, v kratkem ciljnem spustu pa je v zadnjem kilometru napadel v svojem slogu in nihče mu ni mogel slediti.
Froome omagal, Dumoulin v težavah
Rdeča majica najboljšega na dirki tako ostaja na istih plečih, na katerih je končala Vuelto 2019. Roglič je s svojo 8. letošnjo zmago in 43. v karieri le še potrdil, da je prvi favorit v Španiji. Številni njegovi tekmeci pa so se morali sprijazniti s tem, da jih čaka izjemno težko delo, če že niso izločeni iz igre za vrh v skupnem seštevku. Pravi polom je doživel štirikratni zmagovalec Toura Chris Froome (na 72. mestu je zaostal 11:12), tempu najboljših ni mogel slediti tudi Tom Dumoulin (16. z zaostankom 0:51), ki je bil na štartu še enakovredni kapetan ekipe Jumbo Visma, 173 km kasneje pa je jasno, da je Roglič vodja nizozemske zasedbe.
»Lepo je zmagati, kajne. Zelo sem zadovoljen, naša ekipa je spet pokazala, kako močna je, ves dan je brezhibno opravljala svoje delo. Nato mi je tudi uspelo zmagati, vrhunsko, to je lep štart. Na dirki bom poskušal uživati iz dneva v dan. Tudi pred zadnjim vzponom je bila etapa zahtevna, v klanec pa smo šli na vso moč, vsi smo trpeli. Za nas je to storil nori Sepp. Sezona pa je sicer precej nenavadna, za menoj je veliko dirk in stresa, zdaj pa želim le uživati. V teh časih je lepo, da še lahko dirkamo,« je po zmagoviti vrnitvi v karavano povedal Roglič.
Matej Mohorič je etapo končal na 26. mestu 1:51 za Rogličem, njegov moštveni kolega pri Bahrainu McLarnu Grega Bole pa na 99. mestu (15:20). Jutrišnja 2. etapa je tudi gorska, z vzponom na San Miguel de Aralar pred spustom v cilj v Lekunberriju.
Zagledal Uršo in zmagal
Da slovensko vrhunsko kolesarstvo nista samo Primož Roglič in Tadej Pogačar pa je le dobro uro pred tem v 16. etapi Gira potrdil Jan Tratnik, ki je v velikem slogu slavil največjo zmago v karieri. Na tritedenski dirki bi 30-letni Idrijčan to stežka storil bližje domu. Najboljši je bil v San Danieleju, streljaj od slovenske meje.
Slovenski kolesarji vsekakor radi opozorijo nase, ko na Giru dirkajo blizu domu. Najbolj odmeven dosežek doslej pri tem sicer še vedno pripada Luki Mezgecu, ki je leta 2014 dobil sklepno etapo dirke po Italije v Trstu. Včeraj pa se je med zmagovalce na rožnati dirki v Furlaniji – Julijski krajini vpisal še Tratnik, ki je najprej navdušil s pravo vožnjo na kronometer, nato pa še pretkanostjo v šprintu navkreber.
Slovenski član ekipe Bahrain-McLaren je bil med kar 28 ubežniki na 229 km dolgi preizkušnji od Vidma do San Danieleja, okoli 50 km pred ciljem pa se je odločlil, da je čas za akcijo. Ostal je sam v ospredju in si prikolesaril slabo minuto prednosti pred zasledovalci. Na zadnjem vzponu na Ragogno ga je sicer ujel Avstralec Ben O'Connor, s katerim sta skupaj nadaljevala pot proti cilju.
Ko je padla odločitev o zmagovalcu, pa ni bilo dvoma. Slovenec je v zadnjem kilometru šest let mlajšemu tekmecu prepustil mesto na čelu, 500 metrov pred ciljem, kjer je bila cesta najbolj strma, pa močno pospešil. O'Connor ni imel odgovora in Tratnik se je lahko z dvignjenimi rokami naužil največjega uspeha v karieri. Njegov moštveni sotekmovalec Domen Novak je bil 61 z zaostankom 14:29.
»Še vedno ne verjamem, da sem zmagal. Napadel sem od daleč, ker v ubežni skupini ni bilo več prave sloge. Najprej sem bil skupaj z Boarom, nato sam. Ko se mi je pridružil O'Connor, sem mislil, da mi ne bo uspelo, saj me je ujel z veliko močjo. Na koncu pa je bil razplet popoln zame. Ker smo blizu Sloveniji, sta bila tu tudi moj brat in moje dekle, tako da si lahko zamišljate, kako čustven trenutek je to zame. V zadnjem kilometru sem bil sicer že povsem izčrpan, a sem pospešil na vso moč, ko sem 500 m pred ciljem videl svojo punco. Našel sem dodatno energijo, ki me je popeljala do zmage,« je svoji Urši zasluge pripisal Tratnik, za katerega je bila to 9. zmaga med profesionalci, prva na tritedenskih dirkah in druga v svetovni seriji.
Nazadnje je zmagal na lanskem prologu dirke po Romandiji, na katerem je za nekaj stotink sekunde ugnal Rogliča. Danes sta bila zmagovalca oba. Sicer pa je »Sjuk« postal peti slovenski etapni zmagovalec na Giru po Mezgecu, Rogliču, Mohoriču in Janu Polancu.