Trk dveh evropskih svetov v Bruslju
Ko se bodo voditelji danes zbrali na prvem rednem vrhu EU po juniju, se bodo najprej posvetili energetski draginji, ki predstavlja vse večje breme za podjetja in gospodinjstva. Pred očmi bodo imeli vprašanji, kako bi hitro lahko pomagali najbolj prizadetim in kakšno delovanje bi bilo smotrno na daljši rok.
Podlaga za strateško razpravo bo analiza evropske komisije iz prejšnjega tedna, ki v okviru odzivanja predlaga rešitve, kot so nižja obdavčitev, vavčerji za ranljive, državna pomoč za podjetja. V razpravah na ravni EU je precej teorij o razlogih za zviševanje cene. Nasprotniki hitrega podnebnega ukrepanja in razogljičenja vidijo težave v zelenih načrtih Bruslja in sistemu kuponov za izpuste CO2. Drugi pripisujejo krivdo nedelovanju trga ali odvisnosti cene elektrike od cen plina. Dežurni krivec je Rusija, ki po eni od teorij izsiljuje zato, da bi čimprej dosegla zagon plinovoda Severni tok 2.
»V evropskem položaju je nekaj specifičnega. Če pogledamo plin in dobavitelje, je Gazprom izpolnjeval dolgoročne pogodbe z nami, ni pa se odzval na večje povpraševanje, tako kot se je v preteklih letih,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. V evropskem parlamentu je še opozorila na ranljivost Evrope, ki mora uvažati 90 odstotkov plina. To ima tudi geopolitično razsežnost. Kot ključni steber evropske suverenosti vidi zeleni načrt, ki naj bi utiral pot do podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Z zeleno preobrazbo bo Unija postajala odpornejša na cenovne šoke.
Zahtevana razprava o vladavini prava
Čeprav sploh ni na uradnem dnevnem redu zasedanja, bo najbolj žgoča tema vprašanje vladavine prava na Poljskem. Nekaj držav članic z Beneluksom na čelu je zahtevalo razpravo o tej temi. Kot je v vabilu voditeljem na vrhu zapisal predsednik evropskega sveta Charles Michel, se bodo dotaknili zadnjega dogajanja, povezanega z vladavino prava. Razprava naj bi imela predvsem politično razsežnost. Sklepov ali predlogov – zanje je že tako pristojna evropska komisija – naj ne bi bilo. Viri pri EU pričakujejo dialog in vzajemno spoštovanje v razpravi.
Vrh junija je bil v senci razprave o zakonodaji proti LGBTI+ na Madžarskem. Kot sta po vrhu povedala francoski predsednik Emmanuel Macron in luksemburški premier Xavier Bettel, je madžarski premier Viktor Orbán dobil le podporo Poljske in Slovenije. Nizozemski premier Mark Rutte je na drugi strani zatrjeval, da za Madžarsko, ki ne spoštuje pravic LGBTI+, ni prostora v EU. Tudi v zvezi z vladavino prava na Poljskem je Nizozemec nepopustljiv. Prejšnji teden se je še kritično odzval na tvit premiera Janeza Janše z antisemitsko konotacijo o lovkah Georga Sorosa v evropskem parlamentu.
Najbolj odločna beneluška trojka
Ali bi se razprava o tem zapletu lahko pojavila na vrhu, ni gotovo. »Incidenta je konec,« je povedal vir pri EU. Dodal pa je, da se vsi morajo pogovarjati z medsebojnim spoštovanjem, kar je bolje kot na twitterju ali v tisku. O stanju na Poljskem je pričakovano, da bo poljski premier Mateusz Morawiecki predstavil svoje videnje. Med državami članicami je najbolj odločna beneluška trojka, ki zahteva, da evropska komisija sproži postopek po uredbi o pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Tako Francija kot nemška kanclerka Angela Merkel imata dvome o smiselnosti hitenja s takšnim ukrepanjem. Angela Merkel, za katero bo vrh (ki utegne biti njen zadnji) že 107. v šestnajstih letih na položaju, si bolj želi, da bi prišli do rešitve z dialogom. Na drugi strani so v evropskem parlamentu je le še korak do tožbe proti evropski komisiji, ki v njihovih očeh odlaša z uporabo mehanizma pogojevanja izplačil. Druge teme vrha bodo vloga EU v globalnem trgovinskem dogajanju, pandemija (tudi s poudarkom na zavračanju cepljenja), priprave na podnebni vrh v Glasgowu, migracije in digitalizacija.
