Trump dosegel dogovor za obnovitev financiranja vlade
Ameriški predsednik se je vdal pod vse večjim pritiskom javnosti. Dogovor ne vključuje financiranja mejnega zidu med ZDA in Mehiko.
Odpri galerijo
Ameriški predsednik Donald Trump FOTO: AFP
Bela hiša in kongres sta dosegla dogovor o začasnem financiranju zvezne vlade, s katerim bodo znova omogočili njeno delovanje do 15. februarja. Donald Trump je v nagovoru iz Bele hiše obljubil, da bodo zveznim uslužbencem čim prej nakazali neizplačane plače, četudi so bili nekateri več kot mesec dni na prisilnem dopustu. Danes je sicer tekel že 35. dan blokade.
»Zelo sem ponosen, da lahko sporočim, da smo dosegli dogovor o ponovnem delovanju vlade,« je pred Belo hišo povedal ameriški predsednik. Dogovor bo omogočil, da bodo zvezni uslužbenci spet dobili plačilo, Trump pa kljub dogovoru še ni opustil možnosti, da razglasi izredne razmere. »Kot veste, imamo zelo močno alternativo (za gradnjo zidu), vendar je v tem trenutku ne bom uporabil,« je pojasnil.
Jutro se je začelo s poročili o ustavitvi prometa na letališčih okoli New Yorka zaradi pomanjkanja uslužbencev, kar je zelo verjetno prevesilo tehtnico in prisililo predsednika, da je umaknil grožnjo z vetom ter dovolil kongresu sprejetje ukrepov za začasno financiranje dela vlade. Tako se je končala mora za približno 800.000 javnih uslužbencev, ki so danes ostali že brez drugega dela plač.
Dogovor ne obsega 5,7 milijarde dolarjev, ki jih je Trump zahteval za gradnjo zidu na južni meji. Toda javno mnenje se je v zadnjih tednih ostro obračalo ne samo proti predsedniku, ampak tudi proti republikancem v kongresu. Četrtkovo glasovanje v senatu o neuspešnih predlogih vlade in demokratov je pokazalo globoke razpoke v enotnosti desnice, saj je šest zmernih republikanskih senatorjev podprlo predlog demokratov, da najprej omogočijo ponovno delovanje vlade, pogajanja o krepitvi obmejne varnosti pa nadaljujejo brez jemanja države za talko.
Trump je svoj poraz poskusil zakriti z besedami, da so ga Američani »spodbujali, naj vztrajam, zato, ker sta vam tako pomembna varnost države in meje«. Nato je znova poudaril, da brez zidu ne bo varne meje. Bela hiša naj bi resno razmišljala o uvedbi izrednih razmer na južni meji, a ni hotela jeznega odziva konservativne desnice, ki je nezaupljiva do prevelike predsedniške moči. Po neuradnih vesteh je vodja republikanskih senatorjev Mitch McConnell danes dopoldne prepričeval predsednika, naj popusti, dokler ni Trump po 35 dneh trme moral privoliti v zahteve demokratov.
A to ne pomeni, da se sedanji prizori ne bodo ponovili sredi februarja. Odbor senatorjev iz obeh strank se bo začel pogajati o novem varnostnem načrtu za južno mejo, predsednik pa je v nagovoru dal jasno vedeti, da se ne namerava odreči svoji osrednji predvolilni obljubi o gradnji zidu. Demokrati, ki so novembra dobili večino v poslanskem domu tudi z zagotovili volivcem, da tega ne bodo dopustili, so dokazali enotnost in bodo še manj pripravljeni popustiti izsiljevanju nepriljubljenega predsednika. Če do 15. februarja ne bo dogovora, bodo javni uslužbenci morda znova soočeni z vladno krizo in zategovanjem pasu.
»Zelo sem ponosen, da lahko sporočim, da smo dosegli dogovor o ponovnem delovanju vlade,« je pred Belo hišo povedal ameriški predsednik. Dogovor bo omogočil, da bodo zvezni uslužbenci spet dobili plačilo, Trump pa kljub dogovoru še ni opustil možnosti, da razglasi izredne razmere. »Kot veste, imamo zelo močno alternativo (za gradnjo zidu), vendar je v tem trenutku ne bom uporabil,« je pojasnil.
Jutro se je začelo s poročili o ustavitvi prometa na letališčih okoli New Yorka zaradi pomanjkanja uslužbencev, kar je zelo verjetno prevesilo tehtnico in prisililo predsednika, da je umaknil grožnjo z vetom ter dovolil kongresu sprejetje ukrepov za začasno financiranje dela vlade. Tako se je končala mora za približno 800.000 javnih uslužbencev, ki so danes ostali že brez drugega dela plač.
Dogovor ne obsega 5,7 milijarde dolarjev, ki jih je Trump zahteval za gradnjo zidu na južni meji. Toda javno mnenje se je v zadnjih tednih ostro obračalo ne samo proti predsedniku, ampak tudi proti republikancem v kongresu. Četrtkovo glasovanje v senatu o neuspešnih predlogih vlade in demokratov je pokazalo globoke razpoke v enotnosti desnice, saj je šest zmernih republikanskih senatorjev podprlo predlog demokratov, da najprej omogočijo ponovno delovanje vlade, pogajanja o krepitvi obmejne varnosti pa nadaljujejo brez jemanja države za talko.
Preberite še:
Bo Trump razglasil izredne razmere?
Ameriški nadzorniki letalskega prometa so zgarani
Trumpov pogajalski strel v koleno
Bo Trump razglasil izredne razmere?
Ameriški nadzorniki letalskega prometa so zgarani
Trumpov pogajalski strel v koleno
Brez zidu ne bo varne meje
Trump je svoj poraz poskusil zakriti z besedami, da so ga Američani »spodbujali, naj vztrajam, zato, ker sta vam tako pomembna varnost države in meje«. Nato je znova poudaril, da brez zidu ne bo varne meje. Bela hiša naj bi resno razmišljala o uvedbi izrednih razmer na južni meji, a ni hotela jeznega odziva konservativne desnice, ki je nezaupljiva do prevelike predsedniške moči. Po neuradnih vesteh je vodja republikanskih senatorjev Mitch McConnell danes dopoldne prepričeval predsednika, naj popusti, dokler ni Trump po 35 dneh trme moral privoliti v zahteve demokratov.
A to ne pomeni, da se sedanji prizori ne bodo ponovili sredi februarja. Odbor senatorjev iz obeh strank se bo začel pogajati o novem varnostnem načrtu za južno mejo, predsednik pa je v nagovoru dal jasno vedeti, da se ne namerava odreči svoji osrednji predvolilni obljubi o gradnji zidu. Demokrati, ki so novembra dobili večino v poslanskem domu tudi z zagotovili volivcem, da tega ne bodo dopustili, so dokazali enotnost in bodo še manj pripravljeni popustiti izsiljevanju nepriljubljenega predsednika. Če do 15. februarja ne bo dogovora, bodo javni uslužbenci morda znova soočeni z vladno krizo in zategovanjem pasu.
