Trump naj bi likvidacijo naročil že pred meseci
Ameriški predsednik navedbe tamkajšnjih medijev zanika, pravi pa, da zaradi »grozljive Sulejmanijeve preteklosti« v resnici to niti ni pomembno.
Odpri galerijo
Foto Afp
Po poročanju Sky news, ki se sklicuje na pet visokih sedanjih in nekdanjih vladnih uradnikov, je Trump usmrtitev poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde generala Kasema Sulejmanija takrat odobril, če bi čedalje agresivnejša iranska dejanja povzročila smrt Američana. Pri čemer pa bi moral načrt za likvidacijo pred izvedbo posebej potrditi.
Trump se je na tviterju odzval, da mediji, ki širijo lažne novice, z njihovimi partnerji iz demokratske stranke zelo zavzeto ugotavljajo, ali je bil ukaz za likvidacijo Sulejmanija izdan malo pred tem in ali se je vlada s tem strinjala. »Odgovor na oboje je da. Vendar pa zaradi Sulejmanijeve grozljive preteklosti to v resnici ni pomembno.« Kot piše CNN, je Trump zapisal tudi, da mediji in demokrati poskušajo Sulejmanija prikazati kot »čudovitega človeka« samo zato, ker je on naredil, kar bi moralo biti storjeno že pred 20 leti.
Trump je minuli teden na zborovanju s podporniki v Ohiu dejal, da je Sulejmani pripravljal napade na štiri ameriška veleposlaništva, zaradi česar je izdal ukaz za njegovo likvidacijo.
Ameriška raketa je Sulejmanija ubila na bagdadskem letališču tretjega januarja, kar je sprožilo iranski napad na dve ameriški in zavezniški oporišči v Iraku. Iran je v pričakovanju ameriškega odziva pomotoma sestrelil ukrajinsko potniško letalo, pri tem pa je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Sestrelitev je v Iranu sprožila demonstracije proti režimu.
Ameriška vlada se je na zaostrovanje razmer po Sulejmanijevi likvidaciji odzvala s trditvami, da so generala ubili, ker so želeli preprečiti napad na ameriške cilje, konkretnejših pojasnil pa niso dali. Obrambni minister Mark Esper je priznal, da ni bil seznanjen z dokazi ali poročili o Sulejmanijevih grožnjah: »Predsednik ni dejal, da je videl dokaze o načrtovanju napadov na štiri veleposlaništva. Dejal je, da je imel občutek, da bodo Iranci verjetno napadli veleposlaništva in tudi sam sem imel tak občutek, ker je veleposlaništvo najbolj izrazit prikaz ameriške navzočnosti v državi,« je na televiziji CBS povedal Esper.
Sulejmanijeva likvidacija je bila na ožjem seznamu možnih odgovorov ZDA na raketni napad proiranskih milic na oporišče v Iraku, v katerem je pred dvema tednoma umrl Američan, povzema sta. ZDA so se odzvale z napadi na položaje proiranske milice Kataib Hezbolah, ki je nato organizirala protestno zavzetje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, Trump pa je zatem ukazal uboj Solejmanija.
Trump se je na tviterju odzval, da mediji, ki širijo lažne novice, z njihovimi partnerji iz demokratske stranke zelo zavzeto ugotavljajo, ali je bil ukaz za likvidacijo Sulejmanija izdan malo pred tem in ali se je vlada s tem strinjala. »Odgovor na oboje je da. Vendar pa zaradi Sulejmanijeve grozljive preteklosti to v resnici ni pomembno.« Kot piše CNN, je Trump zapisal tudi, da mediji in demokrati poskušajo Sulejmanija prikazati kot »čudovitega človeka« samo zato, ker je on naredil, kar bi moralo biti storjeno že pred 20 leti.
Trump je minuli teden na zborovanju s podporniki v Ohiu dejal, da je Sulejmani pripravljal napade na štiri ameriška veleposlaništva, zaradi česar je izdal ukaz za njegovo likvidacijo.
Ameriška raketa je Sulejmanija ubila na bagdadskem letališču tretjega januarja, kar je sprožilo iranski napad na dve ameriški in zavezniški oporišči v Iraku. Iran je v pričakovanju ameriškega odziva pomotoma sestrelil ukrajinsko potniško letalo, pri tem pa je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Sestrelitev je v Iranu sprožila demonstracije proti režimu.
Ameriška vlada se je na zaostrovanje razmer po Sulejmanijevi likvidaciji odzvala s trditvami, da so generala ubili, ker so želeli preprečiti napad na ameriške cilje, konkretnejših pojasnil pa niso dali. Obrambni minister Mark Esper je priznal, da ni bil seznanjen z dokazi ali poročili o Sulejmanijevih grožnjah: »Predsednik ni dejal, da je videl dokaze o načrtovanju napadov na štiri veleposlaništva. Dejal je, da je imel občutek, da bodo Iranci verjetno napadli veleposlaništva in tudi sam sem imel tak občutek, ker je veleposlaništvo najbolj izrazit prikaz ameriške navzočnosti v državi,« je na televiziji CBS povedal Esper.
Sulejmanijeva likvidacija je bila na ožjem seznamu možnih odgovorov ZDA na raketni napad proiranskih milic na oporišče v Iraku, v katerem je pred dvema tednoma umrl Američan, povzema sta. ZDA so se odzvale z napadi na položaje proiranske milice Kataib Hezbolah, ki je nato organizirala protestno zavzetje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, Trump pa je zatem ukazal uboj Solejmanija.
