Trump po še eni noči protestov: administracija bo »uporabila neomejeno moč vojske«
»Kar dela, je napad na človečnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na čase, ko so policisti na borce za državljanske pravice ščuvali pse,« je na to dejala županja Washingtona.
Odpri galerijo
New York – Slab teden po policijskem uboju temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu so številna ameriška mesta doživela še eno noč nasilnih protestov. V največjem mestu Minnesote, kjer je skupina policistov Floyda pritiskala ob tla do njegove smrti, posreduje nacionalna garda, v Los Angelesu, Atlanti, Chicagu in več drugih mestih so razglasili policijsko uro.
V newyorškem Brooklynu so aretirali več sto ljudi, med njimi mlado žensko iz severnega dela države New York, ki je v petek v policijski kombi vrgla molotovko. Samo po naključju ni ubila štirih policistov, ki so sedeli v njem, v kalifornijskem Oaklandu pa je življenje izgubil policist, na katerega so streljali iz množice protestnikov.
Po vseh ZDA so tudi sinoči zažigali policijske avtomobile, v St. Louisu je voznik FedExa, ki je zašel med proteste, do smrti povozil udeleženca. V prestolnici Washington so se protestniki ponovno prebijali proti Beli hiši, ki so jo v petek za nekaj časa celo zaprli in vojsko dvignili v stanje pripravljenosti.
Pravosodni minister William Barr je »anarhističnim in skrajno levičarskim skrajnežem« zagrozil z zakonodajo iz leta 1968, ki za nasilne demonstracije predvideva do pet let zapora, odslej bo prepovedano tudi prestopanje meja zveznih držav za udeleževanje demonstracij.
Tudi nekateri drugi ameriški politiki za nasilne proteste v Minneapolisu in drugih krajih dolžijo prišleke od drugod in poudarjajo, da so mirne demonstracije dovoljene, nasilnih pa ne bodo dovoljevali. Vse glasneje se pritožujejo tudi številni, ki hočejo dostojanstveno protestirati za življenja afriških Američanov, pa požigalci in drugi nasilneži njihovo sporočilo belski Ameriki potiskajo v ozadje.
Ameriški predsednik Donald Trump pa je po poročanju STA sporočil, da bo uporabil vojsko, če oblasti zveznih držav na protestih ne bodo ostreje ukrepale. Predsedniku ne uspeva umiriti položaja, temveč po prepričanju županje Washingtona Muriel Bowser počne ravno nasprotno. Iz oblegane Bele hiše je v soboto zjutraj tvital, da bodo na protestnike, ki bi prišli čez ograjo Bele hiše naščuvali divje pse in županjo po krivem obtožil, da noče poslati na pomoč mestne policije.
»Kar dela, je napad na človečnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na čase, ko so policisti na borce za državljanske pravice ščuvali pse,« je dejala županja.
Pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspešno prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s človeško posadko v vesolje, je Trump sporočil, da zvezna vlada razmišlja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. »Vojska je pripravljena in sposobna posredovati,« je povedal novinarjem. »Vojska je tam lahko zelo hitro,« je dodal. Na twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija »uporabila neomejeno moč vojske« ter tudi izvajala aretacije.
Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.
Kandidat demokratov za novembrske predsedniške volitve Joe Biden je danes obsodil nasilje na protestih, a poudaril, da imajo Američani pravico demonstrirati. »Prav in nujno je protestirati proti takšnemu okrutnemu ravnanju. To je ameriški odziv,« je izpostavil Biden v sporočilu za javnost. Ob tem je poudaril, da požiganje in nepotrebno uničenje nista pravi odziv, prav tako ne nasilje, ki uničuje podjetja, ki služijo skupnosti.
Več kot tisoč protestnikov se je sprehodilo mimo poslopja ameriškega veleposlaništva v britanski prestolnici. Tudi na trgu Trafalgar se je zbralo več sto ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po poročanju britanskega BBC so protestniki med drugim nosili napise Black lives matter (Črna življenja štejejo) in Justice for George Floyd (Pravica za Georgea Floyda). STA
V newyorškem Brooklynu so aretirali več sto ljudi, med njimi mlado žensko iz severnega dela države New York, ki je v petek v policijski kombi vrgla molotovko. Samo po naključju ni ubila štirih policistov, ki so sedeli v njem, v kalifornijskem Oaklandu pa je življenje izgubil policist, na katerega so streljali iz množice protestnikov.
V več ameriških mestih danes vlada napeto vzdušje, potem ko so ponoči znova tam potekali protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi, ki so se marsikje sprevrgli v izgrede in uničevanje. Po ulicah večjih mest patruljira na tisoče policistov in pripadnikov nacionalne garde, poročajo tuje tiskovne agencije.
Minulo noč so o protestih poročali iz New Yorka, Philadelphie, Dallasa, Las Vegasa, Seattla, Memphisa, Los Angelesa, Atlante, Miamija, Portlanda, Chicaga in tudi iz prestolnice Washington. Guvernerji nekaterih zveznih držav so za pomoč zaprosili nacionalno gardo, v več kot 20 mestih so uvedli policijsko uro.
V Jacksonvillu na Floridi je bil med izgredi v vrat zaboden policist, ki se po navedbah lokalnih medijev zdaj zdravi v bolnišnici. V Indianapolisu so bili ustreljeni trije ljudje, dva sta poškodbam podlegla.
V Los Angelesu so izgredniki plenili po trgovinah, v Nashvillu so zažgali poslopje sodišča, v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri pa so razdejali zgradbo policije. V New Yorku so po besedah tamkajšnjega župana Billa de Blasia aretirali 300 ljudi. STA
Minulo noč so o protestih poročali iz New Yorka, Philadelphie, Dallasa, Las Vegasa, Seattla, Memphisa, Los Angelesa, Atlante, Miamija, Portlanda, Chicaga in tudi iz prestolnice Washington. Guvernerji nekaterih zveznih držav so za pomoč zaprosili nacionalno gardo, v več kot 20 mestih so uvedli policijsko uro.
V Jacksonvillu na Floridi je bil med izgredi v vrat zaboden policist, ki se po navedbah lokalnih medijev zdaj zdravi v bolnišnici. V Indianapolisu so bili ustreljeni trije ljudje, dva sta poškodbam podlegla.
V Los Angelesu so izgredniki plenili po trgovinah, v Nashvillu so zažgali poslopje sodišča, v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri pa so razdejali zgradbo policije. V New Yorku so po besedah tamkajšnjega župana Billa de Blasia aretirali 300 ljudi. STA
Po vseh ZDA so tudi sinoči zažigali policijske avtomobile, v St. Louisu je voznik FedExa, ki je zašel med proteste, do smrti povozil udeleženca. V prestolnici Washington so se protestniki ponovno prebijali proti Beli hiši, ki so jo v petek za nekaj časa celo zaprli in vojsko dvignili v stanje pripravljenosti.
Pravosodni minister William Barr je »anarhističnim in skrajno levičarskim skrajnežem« zagrozil z zakonodajo iz leta 1968, ki za nasilne demonstracije predvideva do pet let zapora, odslej bo prepovedano tudi prestopanje meja zveznih držav za udeleževanje demonstracij.
Tudi nekateri drugi ameriški politiki za nasilne proteste v Minneapolisu in drugih krajih dolžijo prišleke od drugod in poudarjajo, da so mirne demonstracije dovoljene, nasilnih pa ne bodo dovoljevali. Vse glasneje se pritožujejo tudi številni, ki hočejo dostojanstveno protestirati za življenja afriških Američanov, pa požigalci in drugi nasilneži njihovo sporočilo belski Ameriki potiskajo v ozadje.
Ameriški predsednik Donald Trump pa je po poročanju STA sporočil, da bo uporabil vojsko, če oblasti zveznih držav na protestih ne bodo ostreje ukrepale. Predsedniku ne uspeva umiriti položaja, temveč po prepričanju županje Washingtona Muriel Bowser počne ravno nasprotno. Iz oblegane Bele hiše je v soboto zjutraj tvital, da bodo na protestnike, ki bi prišli čez ograjo Bele hiše naščuvali divje pse in županjo po krivem obtožil, da noče poslati na pomoč mestne policije.
»Kar dela, je napad na človečnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na čase, ko so policisti na borce za državljanske pravice ščuvali pse,« je dejala županja.
Biden obsodil nasilje
Pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspešno prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s človeško posadko v vesolje, je Trump sporočil, da zvezna vlada razmišlja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. »Vojska je pripravljena in sposobna posredovati,« je povedal novinarjem. »Vojska je tam lahko zelo hitro,« je dodal. Na twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija »uporabila neomejeno moč vojske« ter tudi izvajala aretacije.
Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.
Kandidat demokratov za novembrske predsedniške volitve Joe Biden je danes obsodil nasilje na protestih, a poudaril, da imajo Američani pravico demonstrirati. »Prav in nujno je protestirati proti takšnemu okrutnemu ravnanju. To je ameriški odziv,« je izpostavil Biden v sporočilu za javnost. Ob tem je poudaril, da požiganje in nepotrebno uničenje nista pravi odziv, prav tako ne nasilje, ki uničuje podjetja, ki služijo skupnosti.
Več zvezdnikov lige NBA sodelovalo na protestih v ZDA
Več igralcev v severnoameriški košarkarski ligi NBA je v soboto sodelovalo na mirnih protestih po Združenih državah Amerike, poročajo tuje tiskovne agencije. Med njimi je bil tudi 23-letni košarkar Boston Celtics Jaylen Brown, sicer podpredsednik združenja košarkarjev lige NBA.
Brown je do rodne Atlante v zvezni državi Georgia, kjer je sodeloval na protestih, potreboval 15 ur z avtomobilom. »To je miren protest. To, da sem slavna oseba, košarkar v ligi NBA, me ne izključuje iz družbe in pogovorov o tej temi. V prvi vrsti sem temnopolt član te družbe. Tukaj sem, da izpostavljam nepravičnost, ki smo ji priča v zadnjem času,« je dejal Brown.
»Naše glasove morajo slišati. Imam 23 let. Ne poznam vseh odgovorov. Brez vsakega dvoma pa se počutim kot mnogi drugi v teh trenutkih,« je po javljanju na instagramu zaključil Brown, ki je na protestih nosil transparent z napisom zadnjih besed umrlega temnopoltega Američana Georga Floyda, »ne morem dihati«. STA
Več igralcev v severnoameriški košarkarski ligi NBA je v soboto sodelovalo na mirnih protestih po Združenih državah Amerike, poročajo tuje tiskovne agencije. Med njimi je bil tudi 23-letni košarkar Boston Celtics Jaylen Brown, sicer podpredsednik združenja košarkarjev lige NBA.
Brown je do rodne Atlante v zvezni državi Georgia, kjer je sodeloval na protestih, potreboval 15 ur z avtomobilom. »To je miren protest. To, da sem slavna oseba, košarkar v ligi NBA, me ne izključuje iz družbe in pogovorov o tej temi. V prvi vrsti sem temnopolt član te družbe. Tukaj sem, da izpostavljam nepravičnost, ki smo ji priča v zadnjem času,« je dejal Brown.
»Naše glasove morajo slišati. Imam 23 let. Ne poznam vseh odgovorov. Brez vsakega dvoma pa se počutim kot mnogi drugi v teh trenutkih,« je po javljanju na instagramu zaključil Brown, ki je na protestih nosil transparent z napisom zadnjih besed umrlega temnopoltega Američana Georga Floyda, »ne morem dihati«. STA
Proti policijskemu nasilju protestirajo tudi v Londonu
Več kot tisoč protestnikov se je sprehodilo mimo poslopja ameriškega veleposlaništva v britanski prestolnici. Tudi na trgu Trafalgar se je zbralo več sto ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po poročanju britanskega BBC so protestniki med drugim nosili napise Black lives matter (Črna življenja štejejo) in Justice for George Floyd (Pravica za Georgea Floyda). STA