Umrl je Đorđe Balašević, poroča srbski tisk. Portal Novosti poroča, da so ga pred tremi dnevi sprejeli na infekcijsko kliniko zaradi vnetja pljuč, portal Danas dodaja, da je na Kliničnem centru Vojvodine umrl med zdravljenjem covida-19. Legendarni kantavtor, eden najprepoznavnejših v okvirih nekdanje Jugosavije, bi 68. rojstni dan praznoval čez tri mesece.

»Panonski mornar« je bil široko priljubljen tudi v Sloveniji, najpomembnejšo glasbeno prelomnico je dejansko imel ravno v Ljubljani. Prvo in danes zimzeleno pesem U razdeljak te ljubim, ki jo je izdala založba ZKP RTV Ljubljana, je posnel v Ljubljani.



O tem je v intervjuju povedal: »Na snemanju pesmi U razdeljak te ljubim sem prvič pel v mikrofon, prav tako sem prvič šel v studio in snemal. V bistvu sploh nisem hotel peti, mislil sem, da bom le avtor pesmi in fant, ki bo v kotu brenkal na kitaro. Prepričan sem bil, da bo pesem odpel nekdo, ki to res zna. Potem sem jo odpel in le njej se lahko zahvalim za vse pesmi, ki so sledile in našle pot do ljudi, ki so mi pomembni in zaradi katerih vse to počnem.«


 

Tudi pesnik, pisatelj, igralec in režiser

Znan je bil predvsem kot kantavtor, bil pa je tudi pesnik, pisatelj, igralec in režiser. Kariero je začel leta 1977, ko je postal član glasbene skupine Žetva. Pozneje je ustanovil skupino Rani mraz, ki se je po izdaji dveh albumov razšla, on pa je začel samostojno kariero.







Tematika njegovih pesmi je predvsem ljubezenska, družbena ali politična. Slovel je tudi kot avtor mladinske himnične zaveze Računajte na nas ter zimzelenih melodij Svirajte mi jesen stiže, Dunjo moja, Neki novi klinci, Prva ljubav, Odlazi cirkus ter Laku noć Janezi o slovenski osamosvojitvi. Po spletu okoliščin je bila Slovenija (zlasti Maribor) pozneje Balaševićev drugi dom. K nam se je pogosto vračal.



Balaševićevo glasbeno pot je sicer močno zaznamovala vojna v nekdanji Jugoslaviji, zaradi protivojnih stališč in pozivanju k miru in sožitju med narodi pa je padel v nemilost režima Slobodana Miloševića. Njegove pesmi so bile v Srbiji celo prepovedane.

»Ko sem z družino prišel v Maribor, so nas poklicali iz kabineta predsednika Drnovška in vprašali, ali lahko kako pomagajo,« je ob svojem gostovanju s koncertom v ljubljanskih Stožicah leta 2018 v pogovoru za Delo povedal Zdenku Matozu. »Slovenskega vizuma nismo mogli dobiti, tako da smo prišli prek Madžarske, bil je neki begunski koridor, vizum pa smo dobili pozneje. Vprašali so nas tudi, ali potrebujemo materialno pomoč.«

»Naslednji intervju bova tako lahko imela v čisti štajerščini«

»To, da smo dobili v Mariboru in Sloveniji zavetje, me močno povezuje s temi kraji. Zato pogosto nastopam na Lentu in bom tudi letos. Slovenščine se žal nikoli ne bom dobro naučil. Vendar sem se nedavno spomnil peklenskega načrta, ki sem ga skoval. Vse filme, ki jih bom piratsko snel, si bom ogledal s slovenskimi podnapisi in se naučil celih stavkov. Naslednji intervju bova tako lahko imela v čisti štajerščini,« je še povedal.



Od omenjenega prvega singla U razdeljak te ljubim iz leta 1977 dalje je izoblikoval več kot šriri desetletja dolgo kariero. Z Ranim mrazom in samostojno je izdal 14 studijskih in dva živa albuma. Mnoge pesmi z njih, ki jih tisoči prepevajo s srcem in dušo, zapustijo občutek, da glasba resnično ostaja za večno.