Ustavno sodišče je zadržalo omejitve za nevladnike
Zadržano je izvajanje povezanih določb v protikoronskih zakonih, ki nevladnike izločajo iz postopkov.
Odpri galerijo
Naravovarstveniki so zaradi omejitev v predpisih tudi protestirali pred državnim zborom. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ustavno sodišče je upoštevalo, da bo pobudnikom ustavne presoje, zavodu Lutra in Društvu za preučevanje rib Slovenije, na podlagi protikoronske zakonodaje do konca prihodnjega leta odvzet položaj stranskega udeleženca v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, konkretno za hidroelektrarno Mokrice. Pridobivanje gradbenega dovoljenja prehaja v integralni postopek, v tem pa nevladne organizacije, ki ne izpolnjujejo pogojev, ne morejo sodelovati. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje določb.
Enako bi morali pobudniki, da bi lahko vložili tožbo zoper tako gradbeno dovoljenje, izpolnjevati pogoje iz 2. člena ZIUOOPE v zvezi z drugim odstavkom 100.g člena ZIUZEOP. Podobno je z določilom, po katerem je gradnja dopustna že na podlagi dokončnosti gradbenega dovoljenja. »Čeprav lahko tožniki v upravnem sporu nastanek morebitnih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale z izvršitvijo nepravnomočnega gradbenega dovoljenja, preprečijo, če skupaj s tožbo vložijo tudi predlog za odložitev izvršitve tega gradbenega dovoljenja, je treba upoštevati, da bi lahko pobudniki to pravno sredstvo uporabili le, če bi izpolnjevati na novo določene pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih,« pojasnjuje ustavno sodišče.
Ob tem opozarja, da mora država v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Aarhuške konvencije okoljevarstvenim organizacijam s posebnim statusom, pridobljenim z namenom varovanja okolja in ohranjanja narave, zagotavljati dostop do upravnih oziroma sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami notranjega prava, ki se nanaša na okolje.
Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. V tem primeru se postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakonskih določb, ki nevladnim organizacijam odvzemajo pravico do statusa stranskega udeleženca v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij in začasno določajo strožje pogoje za njihovo sodelovanje v posameznih upravnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za gradnje, ki vplivajo na okolje.
Če bi se izkazalo, da izpodbijane določbe, za katere je ustavno sodišče začelo postopek ocene njihove ustavnosti, niso protiustavne, bi zadržanje njihovega izvrševanja sicer lahko, kot zatrjuje vlada, povzročilo nastanek škodljivih posledic glede na možnosti čimprejšnjega zagona gospodarskih aktivnosti zaradi posledic epidemije zaradi bolezni covid-19. Vendar te po oceni Ustavnega sodišča ne morejo odtehtati posledic, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijanih določb, če bi se v presoji izkazalo, da so te protiustavne.
Kot je ustavno sodišče že poudarilo, gradnja objektov povzroča za okolje in prostor težko popravljive škodljive posledice in spremembe, ki jih je težko oziroma nemogoče odpraviti. »Še toliko bolj to velja za gradnje tako velikih in kompleksnih razsežnosti, kakršne so hidroelektrarne. Če bi se na podlagi gradbenih dovoljenj taki posegi v prostor in okolje že začeli izvajati, še preden bi ustavno sodišče odločilo o ustavnosti izpodbijanih določb, pri čemer bi se gradnje lahko začele že na podlagi dokončnosti gradbenih dovoljenj, izdanih v integralnem postopku, bi nedvomno lahko nastale tudi nepopravljive škodljive posledice za okolje,« meni večina ustavnih sodnikov. Da bi bil čas presoje ustrezno omejen, je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je tako sklenilo do svoje končne odločitve zadržati izvrševanje 2. člena ZIUOOPE v zvezi s četrtim odstavkom 100.d člena, 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena ZIUZEOP. To pomeni, da lahko NVO v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelujejo pod pogoji, ki jih določa gradbeni zakon. Kot pojasnjujejo v nevladnih organizacijah, vsebine gradbenega zakona vlada ni spreminjala, omejitve za nevladnike so v vzporedni protikoronski zakonodaji, zato so zdaj določbe gradbenega zakona enake kot pred epidemijo. Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je povedala še, da bodo zdaj čakali na odločitev ustavnega sodišča.
»Na ministrstvu za okolje in prostor obžalujemo zadržanje dela sprememb zakonodaje za učinkovitejše gradnje, ki se nanaša na zastopanje interesov nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Na ministrstvu ocenjujemo, da pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi, in sicer: 100.b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, 100.c člen, ki določa mnenja v postopkih, prevlada druge javne koristi v 100.č členu, preprečitev podvajanja v 100.d členu, ter 100. h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve. Na MOP bomo sklepe Ustavnega sodišča skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj,« pravijo na MOP.
Dodajajo, da je v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki nevladnim organizacijam z malo članov nalaga prilagoditev novim pogojem, sicer bodo izgubile status, da delujejo v javnem interesu. V tem primeru tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja.
Odvetnik Tomaž Petrovič, ki sodeluje z Društvom za preučevanje rib, meni, da je res ostalo še precej členov, vendar pa se »niso znebili največjih težakov, kot smo mi«, kar je bil prvi cilj. »Glede hidroelektrarne Mokrice so izgubili na celi črti,« pravi Petrovič, ki sodbo upravnega sodišča o okoljevarstvenem dovoljenju vidi kot eno največjih zadev pri nas, mogoče še večjo kot je bila Volovja reber in vetrnice. Upravno sodišče je MOP in investitorju (Hidroelektrarne na spodnji Savi) povedalo, kako je treba voditi postopke in katere dokumente je treba priložiti. Petrovič je prepričan, da bo to trajalo še nekaj let.
Na socialnih omrežjih sta se zaradi odločitve ustavnega sodišča zgražala tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Janša je vse, ki se bodo spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, usmeril na ustavno sodišče. Vrtovec pa je sodišče obtožil, da je ustavilo prvo lopato na tretji razvojni osi, ki je bila predvidena za september.
A najbrž za zaostanke ni krivo zgolj ustavno sodišče ali okoljevarstveniki. Novembra 2005 je predsednik vlade Janez Janša prometnemu ministru Janezu Božiču naročil, naj naredijo vse, da bi lahko še v tistem mandatu začeli graditi hitro cesto. Korošci pa so takrat dobili tudi zagotovilo, da bo država v prihodnjih desetih letih obnovila odsluženo državno cestno omrežje.
Z ministrstva za infrastrukturo so danes po ogledu zadnje faze obnove kočevske proge sporočili, da je minister Vrtovec spomnil, da bomo s preusmeritvijo tovornega in potniškega prometa s cest na železnice prispevali tudi k čistejšemu okolju ter k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. »Modernizacija železniške infrastrukture, razvit javni potniški promet in spodbujanje trajnostne mobilnosti je visoko na lestvici prioritet ministrstva za infrastrukturo,« je dejal minister za infrastrukturo.
Enako bi morali pobudniki, da bi lahko vložili tožbo zoper tako gradbeno dovoljenje, izpolnjevati pogoje iz 2. člena ZIUOOPE v zvezi z drugim odstavkom 100.g člena ZIUZEOP. Podobno je z določilom, po katerem je gradnja dopustna že na podlagi dokončnosti gradbenega dovoljenja. »Čeprav lahko tožniki v upravnem sporu nastanek morebitnih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale z izvršitvijo nepravnomočnega gradbenega dovoljenja, preprečijo, če skupaj s tožbo vložijo tudi predlog za odložitev izvršitve tega gradbenega dovoljenja, je treba upoštevati, da bi lahko pobudniki to pravno sredstvo uporabili le, če bi izpolnjevati na novo določene pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih,« pojasnjuje ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje protikoronskih omejitev za nevladnike. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ob tem opozarja, da mora država v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Aarhuške konvencije okoljevarstvenim organizacijam s posebnim statusom, pridobljenim z namenom varovanja okolja in ohranjanja narave, zagotavljati dostop do upravnih oziroma sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami notranjega prava, ki se nanaša na okolje.
Posledice v naravi so lahko velike
Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. V tem primeru se postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakonskih določb, ki nevladnim organizacijam odvzemajo pravico do statusa stranskega udeleženca v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij in začasno določajo strožje pogoje za njihovo sodelovanje v posameznih upravnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za gradnje, ki vplivajo na okolje.
Če bi se izkazalo, da izpodbijane določbe, za katere je ustavno sodišče začelo postopek ocene njihove ustavnosti, niso protiustavne, bi zadržanje njihovega izvrševanja sicer lahko, kot zatrjuje vlada, povzročilo nastanek škodljivih posledic glede na možnosti čimprejšnjega zagona gospodarskih aktivnosti zaradi posledic epidemije zaradi bolezni covid-19. Vendar te po oceni Ustavnega sodišča ne morejo odtehtati posledic, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijanih določb, če bi se v presoji izkazalo, da so te protiustavne.
Zadržanje in prednostna obravnava
Kot je ustavno sodišče že poudarilo, gradnja objektov povzroča za okolje in prostor težko popravljive škodljive posledice in spremembe, ki jih je težko oziroma nemogoče odpraviti. »Še toliko bolj to velja za gradnje tako velikih in kompleksnih razsežnosti, kakršne so hidroelektrarne. Če bi se na podlagi gradbenih dovoljenj taki posegi v prostor in okolje že začeli izvajati, še preden bi ustavno sodišče odločilo o ustavnosti izpodbijanih določb, pri čemer bi se gradnje lahko začele že na podlagi dokončnosti gradbenih dovoljenj, izdanih v integralnem postopku, bi nedvomno lahko nastale tudi nepopravljive škodljive posledice za okolje,« meni večina ustavnih sodnikov. Da bi bil čas presoje ustrezno omejen, je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Sava bi se tudi ob Ljubljani po načrtih spremenila v verigo jezer. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Ustavno sodišče je tako sklenilo do svoje končne odločitve zadržati izvrševanje 2. člena ZIUOOPE v zvezi s četrtim odstavkom 100.d člena, 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena ZIUZEOP. To pomeni, da lahko NVO v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelujejo pod pogoji, ki jih določa gradbeni zakon. Kot pojasnjujejo v nevladnih organizacijah, vsebine gradbenega zakona vlada ni spreminjala, omejitve za nevladnike so v vzporedni protikoronski zakonodaji, zato so zdaj določbe gradbenega zakona enake kot pred epidemijo. Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je povedala še, da bodo zdaj čakali na odločitev ustavnega sodišča.
Omejitve še obstajajo
»Na ministrstvu za okolje in prostor obžalujemo zadržanje dela sprememb zakonodaje za učinkovitejše gradnje, ki se nanaša na zastopanje interesov nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Na ministrstvu ocenjujemo, da pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi, in sicer: 100.b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, 100.c člen, ki določa mnenja v postopkih, prevlada druge javne koristi v 100.č členu, preprečitev podvajanja v 100.d členu, ter 100. h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve. Na MOP bomo sklepe Ustavnega sodišča skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj,« pravijo na MOP.
Dodajajo, da je v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki nevladnim organizacijam z malo članov nalaga prilagoditev novim pogojem, sicer bodo izgubile status, da delujejo v javnem interesu. V tem primeru tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja.
Še leta se bo vleklo
Odvetnik Tomaž Petrovič, ki sodeluje z Društvom za preučevanje rib, meni, da je res ostalo še precej členov, vendar pa se »niso znebili največjih težakov, kot smo mi«, kar je bil prvi cilj. »Glede hidroelektrarne Mokrice so izgubili na celi črti,« pravi Petrovič, ki sodbo upravnega sodišča o okoljevarstvenem dovoljenju vidi kot eno največjih zadev pri nas, mogoče še večjo kot je bila Volovja reber in vetrnice. Upravno sodišče je MOP in investitorju (Hidroelektrarne na spodnji Savi) povedalo, kako je treba voditi postopke in katere dokumente je treba priložiti. Petrovič je prepričan, da bo to trajalo še nekaj let.
Hitra cesta je obljubljena že dolgo
Na socialnih omrežjih sta se zaradi odločitve ustavnega sodišča zgražala tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Janša je vse, ki se bodo spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, usmeril na ustavno sodišče. Vrtovec pa je sodišče obtožil, da je ustavilo prvo lopato na tretji razvojni osi, ki je bila predvidena za september.
A najbrž za zaostanke ni krivo zgolj ustavno sodišče ali okoljevarstveniki. Novembra 2005 je predsednik vlade Janez Janša prometnemu ministru Janezu Božiču naročil, naj naredijo vse, da bi lahko še v tistem mandatu začeli graditi hitro cesto. Korošci pa so takrat dobili tudi zagotovilo, da bo država v prihodnjih desetih letih obnovila odsluženo državno cestno omrežje.
Z ministrstva za infrastrukturo so danes po ogledu zadnje faze obnove kočevske proge sporočili, da je minister Vrtovec spomnil, da bomo s preusmeritvijo tovornega in potniškega prometa s cest na železnice prispevali tudi k čistejšemu okolju ter k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. »Modernizacija železniške infrastrukture, razvit javni potniški promet in spodbujanje trajnostne mobilnosti je visoko na lestvici prioritet ministrstva za infrastrukturo,« je dejal minister za infrastrukturo.
