Ustvarjalna Ula Furlan: Končno si uresničujem želje!

Zadnje leto je glasbena industrija med sektorji, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Tudi zato sta Ula Furlan in Jure Miklošič ustvarila novo oddajo Glasbeno zaslišanje, v kateri gostita ljudi iz sveta glasbe, ki ponujajo drugačen pogled nanjo, nam pomagajo uvideti njen ustroj ter ponuditi skok v živahno zakulisje.

Igralka, voditeljica, novinarka in kolumnistka Ula Furlan nam je na začetku pogovora zaupala, da je preteklo leto zanjo predstavljalo precejšen šok, po drugi strani pa sta ji prijala mir in tišina, saj se je lahko obrnila vase. »Lahko sem si zagotovila trenutek, da sem se srečala z lastnimi ambicijami in talenti, ob tem pa sem se vprašala, kaj je tisto, česar si v življenju resnično želim. Tisto, o čemer sem dolgo premišljevala, a je trajalo, da vse skupaj sestavim in stkem. Pravzaprav je bilo zadnje leto na neki način tudi čudovito, saj sem začela pisati še bolj poglobljene in iskrene kolumne, predvsem pa sem presrečna, da smo z ekipo začeli ustvarjati nov glasbeni podcast B.Oris: Glasbeno zaslišanje,« nam o zamisli za podcast, ki ga vodi z Juretom Miklošičem, pove Ula, ki pri projektu sodeluje kot organizatorka, producentka, predstavnica za stike z javnostjo, novinarka in voditeljica.

»Končno lahko na način, ki mi je ljub, uresničim vse, kar me zanima, ob tem pa se seveda ukvarjam z umetnostjo, kulturo, glasbo, ki me poleg igre zelo veseli,« doda. Ideja o glasbenem podcastu se ji je utrnila lani. »Vesela sem, da je projekt že z drugim sogovornikom dobil neko medijsko prepoznavnost in svojo nišo znotraj kulturnega dogajanja,« je hvaležna. Pri projektu pa jo najbolj veseli dejstvo, da sogovornikov ne izbirajo po naključju, temveč se pogovarjajo z ljudmi, ki so ustvarjalci slovenskega glasbenega prizorišča tudi v zakulisju. »Gre za glasbene urednike, tonske tehnike in seveda tudi prepoznava glasbena imena, s katerimi pa se potem pogovarjamo o nekih nekonvencionalnih pogledih, pristopih, izkušnjah in pripovedih. Vesela sem, ker mi ta žanr in format dovoljujeta ustvarjalnost, predvsem pa lahko raziskujem in se pogovarjam z ljudmi, ki bi jim pripisali zakulisje, a je prav in nujno, da jih osvetlimo,« razloži.

Kaotično življenje ji prija

Čeprav se na prvi pogled zdi, da oddaja preprosta, temu ni tako. Gre za veliko bolj kompleksno zadevo, pravi njena ustvarjalka, ki se s sovoditeljem Juretom ves čas trudi, da bi pred klepetom z gostom opravila raziskavo o njegovem delu. »Pred srečanjem se poglobljeno pripraviva na to, kako se bova lotila njegovega vložka v slovensko glasbo, kdo pravzaprav je ta človek, in prebereva vse, kar je bilo o njem napisanega v medijskem prostoru. Zdi se mi, da je to odličen izziv, saj vsak gost k nama prinese neko svoje poglavje,« pripoveduje in dodaja, da je njun cilj predvsem to, da bi se o konkretnejših zadevah pogovarjala z ustvarjalci, ki jih javnost ne pozna dobro. »Čistilka iz Stožic, varnostnik iz Maribora, želiva si srečati vse te ljudi, ki so pravzaprav neviden del naše glasbene kulture,« iskreno pove voditeljica. Ob tem prizna, da ima glasba velik pomen v njenem vsakdanjem življenju.



»Definira vsak intenzivnejši trenutek tako sreče, melanholije ali pa žalosti. Zdi se mi, da me dobra pesem lahko odlično odrine v nov dan. Glasba je tista, ki lahko podčrta ali definira situacijo, neki trenutek v mojem dnevu,« razodene v smehu. Sedemintridesetletnica prizna, da trenutno počne toliko stvari, da se ji včasih za trenutek zazdi, da se bo izgubila v vseh svojih projektih. »Včasih je težko preklopiti z vloge gospodične, ki bi morala biti pred kamero in poudarjati svoj igralski talent, čez pet minut pa presedlati na vlogo spretne ravnalke z besedami, ki piše in snuje marketinška sporočila in koncepte,« se zasmeji in v isti sapi doda, da si ne zna predstavljati enoličnega, dolgočasnega življenja brez obilice dela. »V preteklosti sem se poskusila omejevati, se usmerjati po enosmerni poti, kamor lahko v končni fazi uvrstim tudi televizijo, a to zame ni bilo izpolnjujoče. Ko sem delala samo na televiziji, mi je zmanjkalo časa za druge stvari, ki me še veselijo. Včasih ni bilo niti zaželeno, da sem človek multiambicij in multitalentov,« je iskrena. Prizna pa, da je takšen ritem včasih zelo naporen, a si drugače ne zna predstavljati svojega življenja.

Za konec nam še zaupa, da je zadnje leto, ki je bilo kaotično na prav vseh področjih življenja in umetnosti, o sebi spoznala marsikaj novega. »Zdi se mi noro, da sem denimo jaz, ki sem v osnovni in srednji šoli zamudila veliko prvih šolskih ur, začela vstajati zgodaj zjutraj, ob sedmih! Tudi gibanje je postalo moja stalnica, med sprehodi pod zelenimi krošnjami 'bildam' svojo odpornost do vseh drugih pripetljajev, ogromno je dobre hrane in druženja, podaljšanih večerov, predvsem pa moje življenje bogatita kakovostno ustvarjanje in glasba. Glasba je tista, ki nas bogati!«