V Evropskem parlamentu ostaja najmočnejša Evropska ljudska stranka
Poročamo o razpletu volitev po članicah EU in dogajanju v Bruslju.
Odpri galerijo
FOTO: John Thys/AFP
V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugo mesto se spet uvršajo socialdemokrati, na tretje pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 med vsemi skupinami pridobili največ sedežev, kaže prva projekcija sedežev v Evropskem parlamentu.
01.00 Precejšnje izgube mandatov v dveh največjih političnih skupinah, zgolj zmerna okrepitev nacionalistov in višja volilna udeležba, so med osrednjimi sporočili evropskih volitev. Po volilni noči se bo začelo zapleteno sestavljanje koalicije za prihodnji kadrovski vrh EU in njeno programsko usmeritev.
00.58 Po najbolj aktualnih rezultatih bi EPP dobila 180 sedežev, S&D pa 152.
00.52 Danska liberalka Margrethe Vestager je še uradno vstopila v bitko za naslednico Jean-Clauda Junckerja. Opozorila je, da se v Evropi čuti nov, liberalen veter. Višjo udeležbo vidi kot »signal za spremembo«.
Zanimivo je, da so Zeleni odločeni vztrajati pri sistemu vodilnih kandidatov. Nizozemec Bas Eickhout, ki je bil moški del para zelenih »špicenkandidatov«, je povedal, da bodo podprle le tiste, ki so že bili v bitki. Kar nekaj je že govoric, da se utegnejo zeleni prej zbližati z EPP kot s socialdemokrati.
00.45 Po objavi prvih začasnih rezultatov so že zvrstili nastopih vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije. Manfred Weber (EPP) je napovedal pogovore z drugimi strankami o mandatu za naslednjih pet let. Od voditeljev držav članic pričakuje, da bodo upoštevali, kar se je zgodilo na volitvah.
Frans Timmermans (S&D) sicer ni izključil pogovorov z EPP, a njegov prvi cilj je povezava progresivnih strank. Predvsem se želi pogovarjati o programskih zadevah za prihodnjih pet let.
00.18 V Veliki Britaniji je na evropskih volitvah v skladu s pričakovanji zmagala evroskeptična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov, kažejo prvi izidi glasovanja, ki je na Otoku potekalo v četrtek. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti.
Farage je takoj po objavi prvih izidov dejal, da je pričakoval veliko zmago, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili okoli 20 odstotkov glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka Britancev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov, še kažejo prvi izidi.
00.16 Grški premier Aleksis Cipras je, kot poroča lokalni tisk, zatem ko je njegovo Sirizo porazila konzervativna Nea Dimokatia (ND) Kiriakosa Micotakisa, predsedniku Grčije posredoval pobudo za predčasne volitve v Grčiji.
00.10 Udarec je osebnostno hud, čeprav nista bila nosilca list: lik Emmanuela Macrona, ki poziva k renesansi na stari celini, je premagala skrajna desničarka Marine Le Pen. Medtem ko jo je Macron pred predsedniškimi volitvami 2017 zlahka postavil na laž in razgalil njeno nepoznavanje, je zdaj videti, da Francozi bolj verjamejo njej, ki kriči proti EU in je kot evroposlanka zlorabljala evropski denar. V Franciji je bil, kot je kazalo sinoči ob zaključku redakcije, na vrhu volilni rezultat tesen, pričakovan: pred petimi leti je skrajna desnica dobila 24,8 odstotka, in potrjuje nemoč macronizma proti radikalnim sentimentom.
Volivci so dobrih 23 odstotkov glasov namenili Nacionalnemu zboru, medtem ko jih je Republiko, naprej/MoDem podprlo okoli 22 odstotkov. Na tretjem mestu vse bolj verjamejo ekologistom (EELV, Evropa, Ekologija — Zeleni; 13 odstotkov), za njimi so z več kot 8 odstotki naklonjeni Republikancem, še po 6 odstotkov in malo čez pa so jih dobili v radikalno levi Nepokorni Franciji ter v Socialistični stranki — Javni trg. Včeraj je bilo na volišča povabljenih 47,1 milijona Francozov, na koncu je bila volilna udeležba med 51- do 54-odstotna. Volitve je zaznamovalo gibanje rumenih jopičev, volilni rezultat pa bo določil iztek Macronovega mandata.
00.08 Že pred petimi leti je bila na Madžarskem, ki ima v evropskem parlamentu 21 sedežev, velika zmagovalka vladajoča stranka premiera Viktorja Orbána Fidesz, ki jo je doslej v EU predstavljalo 12 poslancev, poslej pa bo imela še enega več. Velika poraženka je še bolj skrajno desna opozicijska stranka Jobik, ki je včeraj izgubila dva od treh dosedanjih evropskih poslancev, prav tako bo v evropskem parlamentu ostal le še eden od zdaj dveh socialistov, zeleni (LMP), ki so imeli do zdaj enega parlamentarca, pa tokrat niso presegli volilnega praga. Rezultate je popravila opozicijska demokratična koalicija, ki bo namesto dveh imela štiri evropske predstavnike ljudstva, dva poslanca pa je uspelo dobiti tudi novi stranki Momentum.
Javnomnenjske raziskave so že dolgo napovedovale, da bo spet prepričljivo zmagal Fidesz, ki je del do sedaj vladajoče evropske ljudske stranke EPP, a so njegovo članstvo zaradi obtožb o omejevanju pravne države, civilne družbe in svobode izražanje začasno »zamrznili«. Čeprav ima »neliberalni« Fidesz veliko nasprotnikov znotraj EPP, bodo madžarski glasovi zdaj za njih pomembni, a ni nujno, da bo v tej združbi še hotel ostati sam Fidesz. Vse je odvisno od tega, v kakšno smer se bo EPP obrnila po volitvah. »Če bo sklenila koalicijo s promigracijskimi strankami, je to za nas nedvomno rdeča črta,« je pred dnevi povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.
00.04 Po 83,71 odstotka preštetih glasov je na Hrvaškem slavila desna sredina. Vladajoča HDZ (EPP), ki so ji ankete napovedovale celo šest poslanskih mandatov, bo najverjetneje dobila pet poslancev. Sledi največja opozicijska stranka SDP (S&D), ki bo imela pričakovane tri poslanske mandate. Na tretje mesto se je presenetljivo uvrstila lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je v svoji kampanji izpostavljal brezkompromisen boj proti korupciji.
Po enega poslanca bodo v Bruselj poslali še koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti, opozicijska stranka Živi zid, levosredinska Amsterdamska koalicija in skrajno desna opozicijska stranka Neodvisni za Hrvaško. Opozicijska stranka Most neodvisnih list ni dosegla volilnega praga. Za 12 mest v Evropskem parlamentu se je potegovalo 396 kandidatov s 33 volilnih list. Po volitvah bo sedeže zasedlo 11 hrvaških poslancev, eden pa, ko bo EU zapustila Velika Britanija.
23.54 V Italiji so volišča zaprli ob 23. uri. Po vzporednih volitvah televizije Rai lahko slavijo v Ligi Mattea Salvinija, ki ji napovedujejo zmago in 27 do 31 odstotkov glasov. In prvo zmago na dosedanjih volitvah v Italiji. Drugouvrščena Demokratska stranka si lahko obeta od 21 do 25 odstotkov, Gibanje 5 zvezdic 18,5 do 22,5 odstotka, Berlusconijeva Naprej Italija med 8 in 12 odstotki, skrajno desni Bratje Italije med 5 in 7 odstotki. Na razplet evropskih volitev v sosednji državi je še pred zaprtjem volišč kazala volilna udeležba, ki je bila najvišja v regijah na severu, tam kjer sta najmočnejši ravno Liga in Demokratska stranka, najnižja pa na jugu in Siciliji, kjer je G5Z na lanskih parlamentarnih volitvah doseglo svoje največje uspehe. Volitve v Italiji so potrdile čedalje večjo prevlado Lige in bodo po mnenju večine analitikov tudi vplivale na razmerje moči znotraj italijanske vlade.
22.44 Na Finskem je največ glasov (20,8 odstotka) danes dobila konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri od skupno 13 finskih evroposlancev, kažejo volilni izidi. Stabilna je tudi podpora evroskeptičnim Pravim Fincem, ki bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva poslanska sedeža. So pa Pravi Finci zabeležili slabši izid, kot so jim ga pred volitvami kazale ankete.
22.20 Po vzporednih volilnih projekcijah so danes na Portugalskem zmagali vladajoči socialisti, ki so osvojili med 30 in 34 odstotkov glasov. Na drugem mestu je konservativna socialdemokratska stranka (med 20 in 24 odstotkov), medtem ko je marksistični Levi blok menda prejel 12 odstotkov glasov. Sledi koalicija levih strank CDU, ki jo sestavljajo komunisti in zeleni, v evropski parlament pa bi se lahko prebili še konservativna Ljudska stranka in stranka za zaščito okolja. Volilna udeležba je bila na robu Pirenejev precej nizka – med 30-in 35-odstotna.
22.08 Desnosredinski neodvisni kandidat Gitanas Nausėda je zmagovalec današnjega drugega kroga predsedniških volitev v Litvi. Po preštetju glasovnic z več kot dveh tretjin volišč je zbral okoli 70 odstotkov podpore. Njegova protikandidatka Ingrida Šimonytė je že priznala poraz,
22.06 Evropa gleda zeleno, in Francija tudi vse bolj. Kar med 12 in 13 odstotkov podpore se lahko, presentljivo, nadejajo ekologisti (EELV) na čelu z Yannickom Jadotom. Očitno je, da so znali izkoristiti šibkost francoske levice in v prid jim je tudi, da macronisti ves čas puščajo ob strani ekološke teme, četudi so civilizacijsko ključne.
21.58 Na Poljskem je slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki ji vzporedne volitve pripisujejo 42,4 odstotka glasov. Sledi opozicijska Evropska koalicija z 39,1 odstotka podpore. Konservativna desna PiS bo imela v tokratnem sklicu v vrstah zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) predvidoma 24 sedežev, kar je pet več kot do sedaj.
21:51 Vodja socialdemokratskih poslancev v evropskem parlamentu Udo Bullmann je razglasil, da EPP nima več »rezultata in moči« za vodenje. Glede na pričakovano razmerje sil vidi možnost, da bi njihov vodilni kandidat Frans Timmermans postal predsednik evropske komisije. V EU po njegovem mnenju potrebujemo novo koalicijo za reforme. Bullmannovi socialdemokrati so v Nemčiji sicer doživeli zgodovinski poraz.
21.39 Podpredsednica parlamentarne skupine EPP Esther de Lange je pojasnila, da je bil sistem vodilnih kandidatov koristen, saj je pripomogel k živahni razpravi. Po volitvah naj bi potrebovali trdno večino. »Rešitev je v centru,« je povedala.
Zaradi razmerja sil bo imela EPP precejšnje težave pri uveljavljanju cilja, po katerem bi njihov vodilni kandidat Manfred Weber postal novi predsednik komisije. Tudi rezultat njegove CDU/CSU v Nemčiji bi težko razglasili za uspeh.
21.29 Ob evropskih so Španci glasovali tudi na lokalnih volitvah. Ta hip še ni jasno, ali bodo ključi mestne hiše v Barceloni, denimo, naprej v rokah levičarke Ade Colau ali jih bo prevzel Ernest Maragall iz Republikanske levice Katalonije; oba sta pri okrog 22 odstotkih podpore. Ve pa se že, da nekdanji francoski predsednik vlade Manuel Valls, za katerim stojijo Ciutadans, ne bo prvi človek Barcelone.
21.21 Na Danskem je desna populistična Danska ljudska stranka (DF) močno poslabšala rezultat izpred petih let in naj bi izgubila dva od štirih evropskih poslancev, so pokazali rezultati vzporednih volitev. Zmagali naj bi socialdemokrati z okoli 23 odstotki podpore in levo liberalna stranka Venstre premierja Larsa Løkkeja Rasmussena, ki so ji volivci namenili okoli 21 odstotkov glasov.
21.19 Vodja liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt je opozoril, da brez njih – skupaj s francosko Naprej, republika! bodo imeli okoli 100 poslancev – ne bo mogoče sestaviti trdne proevropske večine v evropskem parlamentu. Kot prvo bi po njegovih besedah morali sestaviti trden program vladanja za »reformo in prenovo Evrope v prihodnjih petih letih«. Prihodnji predsednik evropske komisije bo moral imeti široko podporo čez strankarske meje, je ocenil Verhofstadt. O konkretnih imenih ni govoril.
21.12 Predsednica Nacionalnega zbora Marine Le Pen je še pred uradno razglasitvijo rezultatov pozvala »poraženca« Emmanuela Macrona, »naj razpusti narodno skupščino«. Kot pravi ekstremistka, sta pod političnim vprašajem tako Macronova politika kot njegova osebnost.
21.05 »Zeleni val se je razširil po vsej Evropi,« je v tiskovnem središču povedala vodilna kandidatka Zelenih Ska Keller. Zeleni so glede na prvo projekcije eden od zmagovalcev volitev. Posebno dobro so se odrezali v Nemčiji. V postopku izbire prihodnjega predsednika evropske komisije utegnejo imeti vlogo jezička na tehtnici. Kot je povedala Kellerjeva, bo za njih najpomembnejše vprašanje vsebina. Pojasnila je, da so dobili mandat za hittro bitko proti podnebnim spremembam.
20.50 Zelenim se obeta 71 sedežev (doslej 52), Združeni levici pa 42 ali deset manj kot doslej. Projekcija se bo čez noč, ko bodo prihajali rezultati iz članic, še spreminjala.
20.46 Tri nacionalistične, populistične in evroskeptične strankarske skupine (ECR, EFDD, in ENF) bi skupaj dobile 171 od skupno 751 sedežev. Tako bi jih dobili 20 več kot doslej. A pričakovano je, da se bodo desničarske skupine organizirale drugače.
20.40 Po prvih projekciji rezultata bo na evropskih volitvah slavila EPP, ki naj bi imela 173 poslancev (doslej 217) . Na drugem mestu je levosredinska S&D s 147 (187). Na tretjem mestu bi bil Alde skupaj s francosko Naprej, republika s 102 poslancema. Projekcijo je objavil evropski parlament.
20.38 V Španiji naj bi na evropskih volitvah po pričakovanjih slavili socialisti (PSOE) premiera Pedra Sáncheza. Dobili naj bi dobrih 28 odstotkov glasov in 18 poslanskih mest – štiri več kot pred petimi leti, kažejo rezultati vzporednih volitev. S 17 odstotki sledita Ljudska stranka (EPP) – 11 mest in Državljani (Alde) – devet poslancev. Zanje naj bi glasovalo 16 odstotkov volivcev. Levičarski Unidas Podemos naj bi prepričal 12,4 odstotka volivcev, štiri poslanske sedeže pa naj bi po novem imel tudi skrajno desni Vox. V evropski parlament naj bi bila izvoljena tudi nekdanji predsednik Katalonije Carles Puigdemont in nekdanji podpredsednik katalonske vlade v priporu Oriol Junqueras.
20.35 V Združenem kraljestvu, kjer so evropske volitve potekale v četrtek, seštevek volilnih napovedi kaže na gladko zmago evroskeptične stranke Brexit, ki jo je pred nekaj tedni, po tem ko je postalo jasno, da državi pred volitvami ne bo uspelo izstopiti iz EU, ustanovil dolgoletni evroposlanec Nigel Farage. Stranka, katere edini namen je uresničiti referendumski izid iz leta 2016, naj bi po napovedih osvojila 24 poslanskih mandatov v evropskem parlamentu. Na drugo mesto naj bi se uvrstili liberalni demokrati s 15 mandati. Na tretjem naj bi pristali laburisti, ki jim napovedujejo 14 mandatov, in na četrtem vladajoča konservativna stranka, ki naj bi prejela 10 mandatov oziroma polovico manj kot na evropskih volitvah leta 2014. Prvi neuradni rezultati volitev v Združenem kraljestvu bodo sicer znani šele po 23. uri.
20.16 Stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána naj bi bil na volitvah prejela 56 odstotkov glasov, je pokazala anketa agencije Nezopont.
20.06 V Franciji je čisto na vrhu volilni rezultat tesen, in vendar kaže, da proevropski macronizem deluje manj prepričljivo: kljub pobudam o evropskem preporodu, kot močno učinkuje protievropsko manipuliranje skrajne desničarke Marine Le Pen. Danes so francoski volivci 23,2 odstotka glasov namenili Nacionalnemu zboru, medtem ko je Republiko, naprej/MoDem podprlo 21,9 odstotka volivcev. Na tretjem mestu volivci verjamejo v ekologiste (EELV, Evropa, Ekologija — Zeleni; 12,8 odstotka podpore), za njimi so z 8,3 odstotka naklonjeni Republikancem, še po 6,7 pa so jih dobili v radikalno levi Nepokorni Franciji (La France insoumise) ter v Socialistični stranki — Javni trg (Place Publique).
Na volišča je bilo povabljenih 47,1 milijona Francozov, ki so izbirali 74 (oziroma ob odhodu Združenega kraljestva 79) novih poslancev, volilna udeležba je bila 51,3-odstotna. Na volitvah, ki jih je gotovo zaznamovalo gibanje rumenih jopičev in bodo določile drugo polovico mandata predsednika Emmanuela Macrona, se je potegovalo 34 volilnih list.
20.05 Po prvih ocenah evropskega parlamenta je bila udeležba v EU-27 razmeroma visoka in naj bi se gibala okoli 51 odstotkov. To je najvišja udeležba v zadnjih 20 letih in prvič sploh se je zgodilo, da je višja kot na prejšnjih volitvah. Leta 2014 je znašala 42,6 odstotka. Tudi z upoštevanjem Združenega kraljestva naj bi se gibala okoli 50 odstotkov.
19.53 Desnosredinske in levosredinske stranke, ki so v evropskem parlamentu doslej imele večino, so na današnjih evropskih volitvah na ravni EU utrpele velike izgube. Se bodo pa okrepili liberalci in Zeleni, kažejo projekcije, ki jih je pripravila nemška radiotelevizija ARD. Projekcije sicer temeljijo na izidih vzporednih volitev ter nekaterih anketah ter še niso zanesljive.
19.51 Na Malti, najmanjši državi članici EU, naj bi slavili vladajoči laburisti. Dobili naj bi štiri od skupno šestih mest v evropskem parlamentu. Dva sedeža naj bi dobila opozicijska Nacionalistična stranka.
19.35 Glavno vprašanje je seveda, kako se bodo razvijali dogodki v tednih in mesecih po volitvah, ko bo v Bruslju potekala velika kadrovska trgovina. Ob vodilnih kandidatih EPP in S&D, Manfredu Webru in Fransu Timmermansu, se kot kandidatka za predsednico evropske komisije resno omenja še danska liberalka Margrethe Vestager. Sicer se bodo že ponoči začeli pogovori med strankarskimi družinami, v torek zvečer se bodo v Bruslju neuradno sestali voditelji držav članic.
19.16 Po vzporednih volitvah je na Hrvaškem zmagala HDZ, a osvojila naj bi le štiri mandate. Socialdemokrati bi jih dobili tri, poroča Jutarnji list. Tretja je lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je dobila 8,2 odstotka. Na eno poslansko mesto lahko računa tudi koalicija skrajno desnih strank in združenj – Hrvaški suverenisti. Enega poslanca naj bi dobili tudi stranka Živi zid, levosredinska Amsterdamska koalicija in skrajno desna stranka Neodvisni za Hrvaško.
19.14 Na Cipru naj bi slavila vladajoča konservativna stranka DISY (EPP), ki je glede na vzporedne volitve osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki. Na tretjem mestu je pristala liberalna Demokratična stranka DIKO (S&D), ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK (S&D).
19.10 Po prvih rezultatih iz Bolgarije je zmagala stranka premiera Bojka Borisova GERB iz družine EPP s 33 odstotki. Socialdemokratska stranka BSP je na drugem mestu.
19.07 Po rezultatih vzporednih volitev, ki jih je objavil časnik Kathimerini, je v Grčiji zmagala opozicijska desnosredinska Nova demokracija (EPP). Zanjo naj bi glasovalo od 32 do 36 odstotkov volivcev. Na drugem mestu je Siriza premiera Aleksisa Ciprasa, ki naj bi dobila od 25 do 29 odstotkov glasov.
18.52 Pred poslopjem evropskega parlamenta je živahno. Na trgu Luksemburg potekajo številne prireditve, ki naj bi se razvile v pravo volilno noč s koncerti in zabavo. Zgodaj zvečer igra kje kakšna godba, številna v razmeroma toplem vremenu sedijo v številnih gostilnicah na trgu, zbirajo se politični podporniki.
18:42 V evropskem parlamentu bodo že po 20. uri začeli objavljati prve projekcije razdelitve sedežev v evropskem parlamentu. Pričakovano je sicer, da bo največ sedežev osvojila desnosredinska EPP. Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je v Berlinu po objavi rezultata nemških vzporednih volitev izrazila jasno pričakovanje, da bo vodilni kandidat Manfred Weber v primeru zmage postal predsednik evropske komisije.
18.30 Na Nizozemskem so volili že v četrtek in po projekcijah je zmagala delavska stranka (PvdA), iz katere prihaja vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans (18, 1 odstotka). Na drugem mestu so liberalci premiera Marka Rutteja (15 odstotkov), na tretjem pa krščanski demokrati (12, 3 odsotka) Populističnemu Forumu za demokracijo se obeta 11 odstotkov.
18:25 Po oceni, ki je objavljajo v evropskem parlamentu, je na Irskem zmagala Fine Gael premiera Lea Varadkarja z 29 odstotki glasov.
18.00 Po rezultatih vzporednih volitev ZDF je v Nemčiji sicer slavil tabor CDU/CSU 27,5 odstotka glasov. Velik uspeh so dosegli Zeleni z 20,5 odstotka. Socialdemokrati so doživeli zgodovinski poraz s 15,5 odstotka glasov. Skrajno desna AfD bi dobila 10,5 odstotka. Tudi v Avstriji je po vzporednih volitvah prepričljivo zmagala ljudska stranka s 34,5 odstotka glasov. Na drugem mestu so socialdemokrati s 23,5 odstotka Svobodnjaki so po aferi Ibiza padli na 17,5 odstotka.
01.00 Precejšnje izgube mandatov v dveh največjih političnih skupinah, zgolj zmerna okrepitev nacionalistov in višja volilna udeležba, so med osrednjimi sporočili evropskih volitev. Po volilni noči se bo začelo zapleteno sestavljanje koalicije za prihodnji kadrovski vrh EU in njeno programsko usmeritev.
00.58 Po najbolj aktualnih rezultatih bi EPP dobila 180 sedežev, S&D pa 152.
00.52 Danska liberalka Margrethe Vestager je še uradno vstopila v bitko za naslednico Jean-Clauda Junckerja. Opozorila je, da se v Evropi čuti nov, liberalen veter. Višjo udeležbo vidi kot »signal za spremembo«.
Zanimivo je, da so Zeleni odločeni vztrajati pri sistemu vodilnih kandidatov. Nizozemec Bas Eickhout, ki je bil moški del para zelenih »špicenkandidatov«, je povedal, da bodo podprle le tiste, ki so že bili v bitki. Kar nekaj je že govoric, da se utegnejo zeleni prej zbližati z EPP kot s socialdemokrati.
00.45 Po objavi prvih začasnih rezultatov so že zvrstili nastopih vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije. Manfred Weber (EPP) je napovedal pogovore z drugimi strankami o mandatu za naslednjih pet let. Od voditeljev držav članic pričakuje, da bodo upoštevali, kar se je zgodilo na volitvah.
Frans Timmermans (S&D) sicer ni izključil pogovorov z EPP, a njegov prvi cilj je povezava progresivnih strank. Predvsem se želi pogovarjati o programskih zadevah za prihodnjih pet let.
Sestava.
00.18 V Veliki Britaniji je na evropskih volitvah v skladu s pričakovanji zmagala evroskeptična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov, kažejo prvi izidi glasovanja, ki je na Otoku potekalo v četrtek. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti.
Farage je takoj po objavi prvih izidov dejal, da je pričakoval veliko zmago, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili okoli 20 odstotkov glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka Britancev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov, še kažejo prvi izidi.
00.16 Grški premier Aleksis Cipras je, kot poroča lokalni tisk, zatem ko je njegovo Sirizo porazila konzervativna Nea Dimokatia (ND) Kiriakosa Micotakisa, predsedniku Grčije posredoval pobudo za predčasne volitve v Grčiji.
00.10 Udarec je osebnostno hud, čeprav nista bila nosilca list: lik Emmanuela Macrona, ki poziva k renesansi na stari celini, je premagala skrajna desničarka Marine Le Pen. Medtem ko jo je Macron pred predsedniškimi volitvami 2017 zlahka postavil na laž in razgalil njeno nepoznavanje, je zdaj videti, da Francozi bolj verjamejo njej, ki kriči proti EU in je kot evroposlanka zlorabljala evropski denar. V Franciji je bil, kot je kazalo sinoči ob zaključku redakcije, na vrhu volilni rezultat tesen, pričakovan: pred petimi leti je skrajna desnica dobila 24,8 odstotka, in potrjuje nemoč macronizma proti radikalnim sentimentom.
Volivci so dobrih 23 odstotkov glasov namenili Nacionalnemu zboru, medtem ko jih je Republiko, naprej/MoDem podprlo okoli 22 odstotkov. Na tretjem mestu vse bolj verjamejo ekologistom (EELV, Evropa, Ekologija — Zeleni; 13 odstotkov), za njimi so z več kot 8 odstotki naklonjeni Republikancem, še po 6 odstotkov in malo čez pa so jih dobili v radikalno levi Nepokorni Franciji ter v Socialistični stranki — Javni trg. Včeraj je bilo na volišča povabljenih 47,1 milijona Francozov, na koncu je bila volilna udeležba med 51- do 54-odstotna. Volitve je zaznamovalo gibanje rumenih jopičev, volilni rezultat pa bo določil iztek Macronovega mandata.
00.08 Že pred petimi leti je bila na Madžarskem, ki ima v evropskem parlamentu 21 sedežev, velika zmagovalka vladajoča stranka premiera Viktorja Orbána Fidesz, ki jo je doslej v EU predstavljalo 12 poslancev, poslej pa bo imela še enega več. Velika poraženka je še bolj skrajno desna opozicijska stranka Jobik, ki je včeraj izgubila dva od treh dosedanjih evropskih poslancev, prav tako bo v evropskem parlamentu ostal le še eden od zdaj dveh socialistov, zeleni (LMP), ki so imeli do zdaj enega parlamentarca, pa tokrat niso presegli volilnega praga. Rezultate je popravila opozicijska demokratična koalicija, ki bo namesto dveh imela štiri evropske predstavnike ljudstva, dva poslanca pa je uspelo dobiti tudi novi stranki Momentum.
Javnomnenjske raziskave so že dolgo napovedovale, da bo spet prepričljivo zmagal Fidesz, ki je del do sedaj vladajoče evropske ljudske stranke EPP, a so njegovo članstvo zaradi obtožb o omejevanju pravne države, civilne družbe in svobode izražanje začasno »zamrznili«. Čeprav ima »neliberalni« Fidesz veliko nasprotnikov znotraj EPP, bodo madžarski glasovi zdaj za njih pomembni, a ni nujno, da bo v tej združbi še hotel ostati sam Fidesz. Vse je odvisno od tega, v kakšno smer se bo EPP obrnila po volitvah. »Če bo sklenila koalicijo s promigracijskimi strankami, je to za nas nedvomno rdeča črta,« je pred dnevi povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.
00.04 Po 83,71 odstotka preštetih glasov je na Hrvaškem slavila desna sredina. Vladajoča HDZ (EPP), ki so ji ankete napovedovale celo šest poslanskih mandatov, bo najverjetneje dobila pet poslancev. Sledi največja opozicijska stranka SDP (S&D), ki bo imela pričakovane tri poslanske mandate. Na tretje mesto se je presenetljivo uvrstila lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je v svoji kampanji izpostavljal brezkompromisen boj proti korupciji.
Po enega poslanca bodo v Bruselj poslali še koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti, opozicijska stranka Živi zid, levosredinska Amsterdamska koalicija in skrajno desna opozicijska stranka Neodvisni za Hrvaško. Opozicijska stranka Most neodvisnih list ni dosegla volilnega praga. Za 12 mest v Evropskem parlamentu se je potegovalo 396 kandidatov s 33 volilnih list. Po volitvah bo sedeže zasedlo 11 hrvaških poslancev, eden pa, ko bo EU zapustila Velika Britanija.
23.54 V Italiji so volišča zaprli ob 23. uri. Po vzporednih volitvah televizije Rai lahko slavijo v Ligi Mattea Salvinija, ki ji napovedujejo zmago in 27 do 31 odstotkov glasov. In prvo zmago na dosedanjih volitvah v Italiji. Drugouvrščena Demokratska stranka si lahko obeta od 21 do 25 odstotkov, Gibanje 5 zvezdic 18,5 do 22,5 odstotka, Berlusconijeva Naprej Italija med 8 in 12 odstotki, skrajno desni Bratje Italije med 5 in 7 odstotki. Na razplet evropskih volitev v sosednji državi je še pred zaprtjem volišč kazala volilna udeležba, ki je bila najvišja v regijah na severu, tam kjer sta najmočnejši ravno Liga in Demokratska stranka, najnižja pa na jugu in Siciliji, kjer je G5Z na lanskih parlamentarnih volitvah doseglo svoje največje uspehe. Volitve v Italiji so potrdile čedalje večjo prevlado Lige in bodo po mnenju večine analitikov tudi vplivale na razmerje moči znotraj italijanske vlade.
22.44 Na Finskem je največ glasov (20,8 odstotka) danes dobila konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri od skupno 13 finskih evroposlancev, kažejo volilni izidi. Stabilna je tudi podpora evroskeptičnim Pravim Fincem, ki bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva poslanska sedeža. So pa Pravi Finci zabeležili slabši izid, kot so jim ga pred volitvami kazale ankete.
22.20 Po vzporednih volilnih projekcijah so danes na Portugalskem zmagali vladajoči socialisti, ki so osvojili med 30 in 34 odstotkov glasov. Na drugem mestu je konservativna socialdemokratska stranka (med 20 in 24 odstotkov), medtem ko je marksistični Levi blok menda prejel 12 odstotkov glasov. Sledi koalicija levih strank CDU, ki jo sestavljajo komunisti in zeleni, v evropski parlament pa bi se lahko prebili še konservativna Ljudska stranka in stranka za zaščito okolja. Volilna udeležba je bila na robu Pirenejev precej nizka – med 30-in 35-odstotna.
22.08 Desnosredinski neodvisni kandidat Gitanas Nausėda je zmagovalec današnjega drugega kroga predsedniških volitev v Litvi. Po preštetju glasovnic z več kot dveh tretjin volišč je zbral okoli 70 odstotkov podpore. Njegova protikandidatka Ingrida Šimonytė je že priznala poraz,
22.06 Evropa gleda zeleno, in Francija tudi vse bolj. Kar med 12 in 13 odstotkov podpore se lahko, presentljivo, nadejajo ekologisti (EELV) na čelu z Yannickom Jadotom. Očitno je, da so znali izkoristiti šibkost francoske levice in v prid jim je tudi, da macronisti ves čas puščajo ob strani ekološke teme, četudi so civilizacijsko ključne.
21.58 Na Poljskem je slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki ji vzporedne volitve pripisujejo 42,4 odstotka glasov. Sledi opozicijska Evropska koalicija z 39,1 odstotka podpore. Konservativna desna PiS bo imela v tokratnem sklicu v vrstah zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) predvidoma 24 sedežev, kar je pet več kot do sedaj.
21:51 Vodja socialdemokratskih poslancev v evropskem parlamentu Udo Bullmann je razglasil, da EPP nima več »rezultata in moči« za vodenje. Glede na pričakovano razmerje sil vidi možnost, da bi njihov vodilni kandidat Frans Timmermans postal predsednik evropske komisije. V EU po njegovem mnenju potrebujemo novo koalicijo za reforme. Bullmannovi socialdemokrati so v Nemčiji sicer doživeli zgodovinski poraz.
21.39 Podpredsednica parlamentarne skupine EPP Esther de Lange je pojasnila, da je bil sistem vodilnih kandidatov koristen, saj je pripomogel k živahni razpravi. Po volitvah naj bi potrebovali trdno večino. »Rešitev je v centru,« je povedala.
Zaradi razmerja sil bo imela EPP precejšnje težave pri uveljavljanju cilja, po katerem bi njihov vodilni kandidat Manfred Weber postal novi predsednik komisije. Tudi rezultat njegove CDU/CSU v Nemčiji bi težko razglasili za uspeh.
21.29 Ob evropskih so Španci glasovali tudi na lokalnih volitvah. Ta hip še ni jasno, ali bodo ključi mestne hiše v Barceloni, denimo, naprej v rokah levičarke Ade Colau ali jih bo prevzel Ernest Maragall iz Republikanske levice Katalonije; oba sta pri okrog 22 odstotkih podpore. Ve pa se že, da nekdanji francoski predsednik vlade Manuel Valls, za katerim stojijo Ciutadans, ne bo prvi človek Barcelone.
21.21 Na Danskem je desna populistična Danska ljudska stranka (DF) močno poslabšala rezultat izpred petih let in naj bi izgubila dva od štirih evropskih poslancev, so pokazali rezultati vzporednih volitev. Zmagali naj bi socialdemokrati z okoli 23 odstotki podpore in levo liberalna stranka Venstre premierja Larsa Løkkeja Rasmussena, ki so ji volivci namenili okoli 21 odstotkov glasov.
21.19 Vodja liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt je opozoril, da brez njih – skupaj s francosko Naprej, republika! bodo imeli okoli 100 poslancev – ne bo mogoče sestaviti trdne proevropske večine v evropskem parlamentu. Kot prvo bi po njegovih besedah morali sestaviti trden program vladanja za »reformo in prenovo Evrope v prihodnjih petih letih«. Prihodnji predsednik evropske komisije bo moral imeti široko podporo čez strankarske meje, je ocenil Verhofstadt. O konkretnih imenih ni govoril.
Vodja liberalcev Guy Verhofstadt je opozoril, da brez njih ne bo mogoče sestaviti trdne proevropske večine v evropskem parlamentu. Foto: Yves Herman/Reuters
21.12 Predsednica Nacionalnega zbora Marine Le Pen je še pred uradno razglasitvijo rezultatov pozvala »poraženca« Emmanuela Macrona, »naj razpusti narodno skupščino«. Kot pravi ekstremistka, sta pod političnim vprašajem tako Macronova politika kot njegova osebnost.
21.05 »Zeleni val se je razširil po vsej Evropi,« je v tiskovnem središču povedala vodilna kandidatka Zelenih Ska Keller. Zeleni so glede na prvo projekcije eden od zmagovalcev volitev. Posebno dobro so se odrezali v Nemčiji. V postopku izbire prihodnjega predsednika evropske komisije utegnejo imeti vlogo jezička na tehtnici. Kot je povedala Kellerjeva, bo za njih najpomembnejše vprašanje vsebina. Pojasnila je, da so dobili mandat za hittro bitko proti podnebnim spremembam.
»Zeleni val se je razširil po vsej Evropi,« je v tiskovnem središču povedala vodilna kandidatka Zelenih Ska Keller. Foto: Mavric Pivk/Delo
20.50 Zelenim se obeta 71 sedežev (doslej 52), Združeni levici pa 42 ali deset manj kot doslej. Projekcija se bo čez noč, ko bodo prihajali rezultati iz članic, še spreminjala.
20.46 Tri nacionalistične, populistične in evroskeptične strankarske skupine (ECR, EFDD, in ENF) bi skupaj dobile 171 od skupno 751 sedežev. Tako bi jih dobili 20 več kot doslej. A pričakovano je, da se bodo desničarske skupine organizirale drugače.
20.40 Po prvih projekciji rezultata bo na evropskih volitvah slavila EPP, ki naj bi imela 173 poslancev (doslej 217) . Na drugem mestu je levosredinska S&D s 147 (187). Na tretjem mestu bi bil Alde skupaj s francosko Naprej, republika s 102 poslancema. Projekcijo je objavil evropski parlament.
20.38 V Španiji naj bi na evropskih volitvah po pričakovanjih slavili socialisti (PSOE) premiera Pedra Sáncheza. Dobili naj bi dobrih 28 odstotkov glasov in 18 poslanskih mest – štiri več kot pred petimi leti, kažejo rezultati vzporednih volitev. S 17 odstotki sledita Ljudska stranka (EPP) – 11 mest in Državljani (Alde) – devet poslancev. Zanje naj bi glasovalo 16 odstotkov volivcev. Levičarski Unidas Podemos naj bi prepričal 12,4 odstotka volivcev, štiri poslanske sedeže pa naj bi po novem imel tudi skrajno desni Vox. V evropski parlament naj bi bila izvoljena tudi nekdanji predsednik Katalonije Carles Puigdemont in nekdanji podpredsednik katalonske vlade v priporu Oriol Junqueras.
20.35 V Združenem kraljestvu, kjer so evropske volitve potekale v četrtek, seštevek volilnih napovedi kaže na gladko zmago evroskeptične stranke Brexit, ki jo je pred nekaj tedni, po tem ko je postalo jasno, da državi pred volitvami ne bo uspelo izstopiti iz EU, ustanovil dolgoletni evroposlanec Nigel Farage. Stranka, katere edini namen je uresničiti referendumski izid iz leta 2016, naj bi po napovedih osvojila 24 poslanskih mandatov v evropskem parlamentu. Na drugo mesto naj bi se uvrstili liberalni demokrati s 15 mandati. Na tretjem naj bi pristali laburisti, ki jim napovedujejo 14 mandatov, in na četrtem vladajoča konservativna stranka, ki naj bi prejela 10 mandatov oziroma polovico manj kot na evropskih volitvah leta 2014. Prvi neuradni rezultati volitev v Združenem kraljestvu bodo sicer znani šele po 23. uri.
V Združenem kraljestvu naj bi slavila stranka Brexit, ki jo vodi Nigel Farage. Foto: Oli Scarff/Afp
20.16 Stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána naj bi bil na volitvah prejela 56 odstotkov glasov, je pokazala anketa agencije Nezopont.
20.06 V Franciji je čisto na vrhu volilni rezultat tesen, in vendar kaže, da proevropski macronizem deluje manj prepričljivo: kljub pobudam o evropskem preporodu, kot močno učinkuje protievropsko manipuliranje skrajne desničarke Marine Le Pen. Danes so francoski volivci 23,2 odstotka glasov namenili Nacionalnemu zboru, medtem ko je Republiko, naprej/MoDem podprlo 21,9 odstotka volivcev. Na tretjem mestu volivci verjamejo v ekologiste (EELV, Evropa, Ekologija — Zeleni; 12,8 odstotka podpore), za njimi so z 8,3 odstotka naklonjeni Republikancem, še po 6,7 pa so jih dobili v radikalno levi Nepokorni Franciji (La France insoumise) ter v Socialistični stranki — Javni trg (Place Publique).
Na volišča je bilo povabljenih 47,1 milijona Francozov, ki so izbirali 74 (oziroma ob odhodu Združenega kraljestva 79) novih poslancev, volilna udeležba je bila 51,3-odstotna. Na volitvah, ki jih je gotovo zaznamovalo gibanje rumenih jopičev in bodo določile drugo polovico mandata predsednika Emmanuela Macrona, se je potegovalo 34 volilnih list.
V Franciji naj bi največ glasov dobil Nacionalni zbor skrajne desničarke Marine Le Pen. Foto: Reuters
20.05 Po prvih ocenah evropskega parlamenta je bila udeležba v EU-27 razmeroma visoka in naj bi se gibala okoli 51 odstotkov. To je najvišja udeležba v zadnjih 20 letih in prvič sploh se je zgodilo, da je višja kot na prejšnjih volitvah. Leta 2014 je znašala 42,6 odstotka. Tudi z upoštevanjem Združenega kraljestva naj bi se gibala okoli 50 odstotkov.
19.53 Desnosredinske in levosredinske stranke, ki so v evropskem parlamentu doslej imele večino, so na današnjih evropskih volitvah na ravni EU utrpele velike izgube. Se bodo pa okrepili liberalci in Zeleni, kažejo projekcije, ki jih je pripravila nemška radiotelevizija ARD. Projekcije sicer temeljijo na izidih vzporednih volitev ter nekaterih anketah ter še niso zanesljive.
19.51 Na Malti, najmanjši državi članici EU, naj bi slavili vladajoči laburisti. Dobili naj bi štiri od skupno šestih mest v evropskem parlamentu. Dva sedeža naj bi dobila opozicijska Nacionalistična stranka.
19.35 Glavno vprašanje je seveda, kako se bodo razvijali dogodki v tednih in mesecih po volitvah, ko bo v Bruslju potekala velika kadrovska trgovina. Ob vodilnih kandidatih EPP in S&D, Manfredu Webru in Fransu Timmermansu, se kot kandidatka za predsednico evropske komisije resno omenja še danska liberalka Margrethe Vestager. Sicer se bodo že ponoči začeli pogovori med strankarskimi družinami, v torek zvečer se bodo v Bruslju neuradno sestali voditelji držav članic.
19.16 Po vzporednih volitvah je na Hrvaškem zmagala HDZ, a osvojila naj bi le štiri mandate. Socialdemokrati bi jih dobili tri, poroča Jutarnji list. Tretja je lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je dobila 8,2 odstotka. Na eno poslansko mesto lahko računa tudi koalicija skrajno desnih strank in združenj – Hrvaški suverenisti. Enega poslanca naj bi dobili tudi stranka Živi zid, levosredinska Amsterdamska koalicija in skrajno desna stranka Neodvisni za Hrvaško.
Po vzporednih volitvah je na Hrvaškem zmagala HDZ, a osvojila naj bi le štiri mandate. Foto: Damjan Tadic/Cropix
19.14 Na Cipru naj bi slavila vladajoča konservativna stranka DISY (EPP), ki je glede na vzporedne volitve osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki. Na tretjem mestu je pristala liberalna Demokratična stranka DIKO (S&D), ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK (S&D).
19.10 Po prvih rezultatih iz Bolgarije je zmagala stranka premiera Bojka Borisova GERB iz družine EPP s 33 odstotki. Socialdemokratska stranka BSP je na drugem mestu.
19.07 Po rezultatih vzporednih volitev, ki jih je objavil časnik Kathimerini, je v Grčiji zmagala opozicijska desnosredinska Nova demokracija (EPP). Zanjo naj bi glasovalo od 32 do 36 odstotkov volivcev. Na drugem mestu je Siriza premiera Aleksisa Ciprasa, ki naj bi dobila od 25 do 29 odstotkov glasov.
18.52 Pred poslopjem evropskega parlamenta je živahno. Na trgu Luksemburg potekajo številne prireditve, ki naj bi se razvile v pravo volilno noč s koncerti in zabavo. Zgodaj zvečer igra kje kakšna godba, številna v razmeroma toplem vremenu sedijo v številnih gostilnicah na trgu, zbirajo se politični podporniki.
18:42 V evropskem parlamentu bodo že po 20. uri začeli objavljati prve projekcije razdelitve sedežev v evropskem parlamentu. Pričakovano je sicer, da bo največ sedežev osvojila desnosredinska EPP. Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je v Berlinu po objavi rezultata nemških vzporednih volitev izrazila jasno pričakovanje, da bo vodilni kandidat Manfred Weber v primeru zmage postal predsednik evropske komisije.
Vodilni kandidat EPP Manfred Weber. Foto: Michael Dalder/Reuters
18.30 Na Nizozemskem so volili že v četrtek in po projekcijah je zmagala delavska stranka (PvdA), iz katere prihaja vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans (18, 1 odstotka). Na drugem mestu so liberalci premiera Marka Rutteja (15 odstotkov), na tretjem pa krščanski demokrati (12, 3 odsotka) Populističnemu Forumu za demokracijo se obeta 11 odstotkov.
18:25 Po oceni, ki je objavljajo v evropskem parlamentu, je na Irskem zmagala Fine Gael premiera Lea Varadkarja z 29 odstotki glasov.
18.00 Po rezultatih vzporednih volitev ZDF je v Nemčiji sicer slavil tabor CDU/CSU 27,5 odstotka glasov. Velik uspeh so dosegli Zeleni z 20,5 odstotka. Socialdemokrati so doživeli zgodovinski poraz s 15,5 odstotka glasov. Skrajno desna AfD bi dobila 10,5 odstotka. Tudi v Avstriji je po vzporednih volitvah prepričljivo zmagala ljudska stranka s 34,5 odstotka glasov. Na drugem mestu so socialdemokrati s 23,5 odstotka Svobodnjaki so po aferi Ibiza padli na 17,5 odstotka.
Turobno vzdušje v taboru nemških socialdemokratov. Foto: Fabian Bimmer/Reuters
