V Ljubljani tudi ta petek protivladni protest
Štirinajsti protest je bil v znamenju pravic žensk in zahtev protestnikov, kakršne so se izoblikovale v okviru – kot so jo poimenovali – ljudske skupščine.
Odpri galerijo
V središču Ljubljane se je znova odvil protivladni protest. Na Prešernovem trgu, a tudi drugod, med drugim s pohodom do stavbe RTV, kjer so udeleženci – med njimi medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin – znova izrazili podporo javnim medijem, in na novem Prekmurskem trgu, kjer so se protestniki zavzeli za ohranjanje narave in prepoved frackinga, za katerega obstaja interes kapitala v Prekmurju.
Osrednje dogajanje je bilo na Prešernovem trgu. Bilo je v znamenju pravic žensk in zahtev protestnikov, kakršne so se izoblikovale v okviru, kot ji pravijo, ljudske skupščine. Protestnice so bile znova kritične do pravosodne ministrice Liljane Kozlovič. Zahtevajo, da se pri pregonu kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v kazenski zakonik vpiše model izrecnega soglasja s spolnim odnosom.
Sindikalistka Tea Jarc je izrazila podporo zaprtju trgovin ob nedeljah. Opozorila je na stisko trgovcev in v še večji meri trgovk, ki si želijo in zaslužijo prostih nedelj.
Današnji protest je bil sicer nadaljevanje prejšnjega, ko so v okviru omenjene skupščine izoblikovali kar 245 predlogov in zamisli. Zavzeli so se za javno zdravstvo in šolstvo, spremembo volilne zakonodaje, delavske pravice in varovanje okolja. Zahtevajo tudi več pozornosti do mladih pod 30 leti starosti.
Tudi na današnje proteste so na družbenih omrežjih vabile različne iniciative. V Ljubljani se je, kot poroča STA, del protestnikov znova zbral tudi na Trgu republike. Tam so omogočili zbranim, da pred odprtim mikrofonom povejo, kar jim leži na duši. In tudi tu je bilo slišati pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja.
Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik.
Protestne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o o njih poročali iz Maribora, Pirana in Velenja, Ivan Gale pa se je na družbenih omrežjih z geslom »Stop korupciji« oglasil kar z Dunaja.
Kronološki potek današnjega protesta proti vladi si lahko preberete spodaj:
20.48 Protestniki delijo spreje in šablone. To je tudi končno dejanje protesta. Sodelujoči se razhajajo.
20.44 »Proti frackingu. To je vbrizgavanje strupenih snovi v tla. Ne bomo odnehali, ta država je naša, ta narava je naša. Davki so naši. Zahtevamo pravičen prehod v brezogljično družbo.«
20.38 Zaustavili so se na Prekmurskem trgu. »Dobrodošli v Prekmurju. Prekmurje je periferija. Danes imamo ženske besedo.«
»Imam dva otroka. Politika je zato, da izcuzajo nas in otroke.«
20.35 Protestniki so se odpravili dalje. Podporo jim izražajo skoraj z vseh oken.
20.10 »Skupaj smo in bomo močnejši. Radio Študent, ki je zašel v krizo, podpira javno RTV.«
20.06 Sandra Bašič Hrvatin: »Organi RTV ne smejo biti ljudje, ki jo sovražijo. Javni mediji so javno dobro. Ne bomo dovolili privatizacije.«
»Z javnim denarjem ne bomo financirali sovraštva. Branimo javno dobro, zdravstvo, šolstvo. In vse novinarje.«
20.01 Protestniki so prispeli pred stavbo RTV Slovenija.
19.48 Z Inštituta 8. marec so sporočili, da zbirajo pričevanja zlorabljenih. Zahtevajo ničelno toleranco do nasilja, pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa po njihovem mnenju meni, da so žrtve tudi same krive.
19.48 »OECD nam hoče pomagati s privatizacijo zdravstva. Ne bomo se predali.«
19.41 Slišijo se klici: »Dol s kapitalom!«
19.36 »Tu smo tudi za tiste, ki ne morejo sem. Za upokojence, bolnike.«
19.31 »Kdaj bo policija prestopila na našo stran? Zakaj pišete kazni nam, ki se borimo za boljše življenje vseh?«
19.29 »Olajšajmo delo policiji, ne nasedajmo na provokacije. Policisti greste lahko domov,« so sporočili. Provladna skupina oziroma rumeni jopiči se sicer sodeč po medijskih objavah danes omejujejo na »monitoring«, opazovanje protestnikov s ciljem »identificiranja levih ekstremistov«. Jopičev nimajo.
19.27 Sindikalistka Tea Jarc je izjavila, da podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah.
19.24 Delo po skupinah ljudske skupščine se bo nadaljevalo. Skupščina je postala tudi spletna platforma.
19.18 Koronavirus je še vedno problem, s katerim se soočajo sami in zdravstveni sistem, pravijo. Zahtevajo vsem dostopen zdravstveni sistem in pravočasen dostop do postopkov. So odločno proti privatizaciji. Tudi boj za okolje še ni končan, menijo. Zahtevajo finančno podprt podnebni sklad. Janez Janša je po njihovem mnenju pozabil, da je evropskega denarja za zdravstvo in okolje manj.
19.13 Protestniki so povedali, da je njihovo gibanje nastalo spontano in brez organizatorja. Začelo se je ob prvih znakih janšizma, marca na balkonih. Minuli teden je skupščina potekala s sedmimi skupinami, za prihodnjo napovedujejo še šolstvo in ekonomijo, prioriteta bodo delavske pravice in varstvo okolja. Zahtevajo spremembo volilne zakonodaje in druge vrste sistem, antikapitalizem.
Zahtevajo pozornost mladim pod 30 leti starosti, takojšen odstop kulturnega ministra Vaska Simonitija in sprejem korenitih sprememb medijske zakonodaje. Nujno je vzdržno financiranje medijev. Potrebno je zavreči zasebne interese.
19.06 Trg je sedaj poln, ne dežuje več, razen na sredini, kjer je umeten dež. Ni slabega vremena, je le slaba politika. »Delate se, da nas ne slišite,« pravijo. Med slogani sta tudi »Politiki, prevzemite odgovornost za svoja dejanja« ali »Borim se za vse«.
18.37 Zaenkrat je ob Prešernovem trgu kakih 40 policistov in ob robovih trga le nekaj čakajočih. Nekatere pelerine odražajo uvodno akcijo potiskovanja. Na njih so napisi »Jaz tudi« ali risbe kolesa.
Protivladni protesti so s trinajsto etapo izpred tedna, ko se je po uradnih podatkih policije zbralo okoli 3000 ljudi, prišli do ustanovitve ljudske skupščine. Danes napovedujejo predstavitev dela političnih zahtev.
Kot smo poročali pred tednom, so se prisotni v okviru foruma, ki so ga označili za ljudsko skupščino, pogovarjali o marsičem: o alternativah obstoječemu političnemu sistemu, delavskih in socialnih pravicah, kulturni politiki, praktičnih intervencijah in taktikah, koronavirusu in zdravstveni problematiki, okolju in trajnostnem razvoju, medijski svobodi in sovražnem govoru.
Neformalni organizator dogodka Jaša Jenull se je domov vrnil z globo, včeraj pa na Facebooku zapisal, da se je ljudska skupščina preselila tudi na to družbeno omrežje.
Protestniki so za uvod v nocojšnje dogajanje v podhodu med Moderno galerijo in Tivolijem izpeljali potiskovanje dežnikov, pelerin in ostalega, kar na protestu pride prav. Na Prešernovem trgu pa so napovedali predstavitev dela političnih zahtev, izoblikovanih v okviru skupščine. Kot zapišejo, se je v celoti nabralo 245 predlogov in zamisli.
Tokratni protest je bil tudi v znamenju ženskih pravic in protesta proti spolnemu nadlegovanju ter nasilju. Inštutut 8. marec je kritiziral pravosodno ministrico Liljano Kozlovič. Ta naj bi po njihovem mnenju v odgovoru na poslansko vprašanje o pripravi sprememb na področju nasilja v družini odgovarjala kontradiktorno, in sicer »da so z določenimi vzorci v bistvu odgovorne za to, kar se dogaja, tudi žrtve«.
Ministrica se je sicer danes opravičila, če je bila njena izjava narobe razumljena. Kot je zatrdila, tega nikoli ni in nikoli ne bo izjavila, še najmanj pri vprašanju posilstva. Pojasnila pa je, da so se v državnem zboru pogovarjali o družinskem nasilju, ko si ga ženske ne upajo prijaviti ali umaknejo prijavo. »Po nepotrebnem. Takoj morajo poiskati pomoč,« je pozvala.
Osrednje dogajanje je bilo na Prešernovem trgu. Bilo je v znamenju pravic žensk in zahtev protestnikov, kakršne so se izoblikovale v okviru, kot ji pravijo, ljudske skupščine. Protestnice so bile znova kritične do pravosodne ministrice Liljane Kozlovič. Zahtevajo, da se pri pregonu kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v kazenski zakonik vpiše model izrecnega soglasja s spolnim odnosom.
Sindikalistka Tea Jarc je izrazila podporo zaprtju trgovin ob nedeljah. Opozorila je na stisko trgovcev in v še večji meri trgovk, ki si želijo in zaslužijo prostih nedelj.
Današnji protest je bil sicer nadaljevanje prejšnjega, ko so v okviru omenjene skupščine izoblikovali kar 245 predlogov in zamisli. Zavzeli so se za javno zdravstvo in šolstvo, spremembo volilne zakonodaje, delavske pravice in varovanje okolja. Zahtevajo tudi več pozornosti do mladih pod 30 leti starosti.
Odprti mikrofon na Trgu republike
Tudi na današnje proteste so na družbenih omrežjih vabile različne iniciative. V Ljubljani se je, kot poroča STA, del protestnikov znova zbral tudi na Trgu republike. Tam so omogočili zbranim, da pred odprtim mikrofonom povejo, kar jim leži na duši. In tudi tu je bilo slišati pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja.
Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik.
Protestne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o o njih poročali iz Maribora, Pirana in Velenja, Ivan Gale pa se je na družbenih omrežjih z geslom »Stop korupciji« oglasil kar z Dunaja.
Kronološki potek današnjega protesta proti vladi si lahko preberete spodaj:
20.48 Protestniki delijo spreje in šablone. To je tudi končno dejanje protesta. Sodelujoči se razhajajo.
20.44 »Proti frackingu. To je vbrizgavanje strupenih snovi v tla. Ne bomo odnehali, ta država je naša, ta narava je naša. Davki so naši. Zahtevamo pravičen prehod v brezogljično družbo.«
20.38 Zaustavili so se na Prekmurskem trgu. »Dobrodošli v Prekmurju. Prekmurje je periferija. Danes imamo ženske besedo.«
»Imam dva otroka. Politika je zato, da izcuzajo nas in otroke.«
20.35 Protestniki so se odpravili dalje. Podporo jim izražajo skoraj z vseh oken.
20.10 »Skupaj smo in bomo močnejši. Radio Študent, ki je zašel v krizo, podpira javno RTV.«
20.06 Sandra Bašič Hrvatin: »Organi RTV ne smejo biti ljudje, ki jo sovražijo. Javni mediji so javno dobro. Ne bomo dovolili privatizacije.«
»Z javnim denarjem ne bomo financirali sovraštva. Branimo javno dobro, zdravstvo, šolstvo. In vse novinarje.«
20.01 Protestniki so prispeli pred stavbo RTV Slovenija.
19.48 Z Inštituta 8. marec so sporočili, da zbirajo pričevanja zlorabljenih. Zahtevajo ničelno toleranco do nasilja, pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa po njihovem mnenju meni, da so žrtve tudi same krive.
19.48 »OECD nam hoče pomagati s privatizacijo zdravstva. Ne bomo se predali.«
19.41 Slišijo se klici: »Dol s kapitalom!«
19.36 »Tu smo tudi za tiste, ki ne morejo sem. Za upokojence, bolnike.«
19.31 »Kdaj bo policija prestopila na našo stran? Zakaj pišete kazni nam, ki se borimo za boljše življenje vseh?«
19.29 »Olajšajmo delo policiji, ne nasedajmo na provokacije. Policisti greste lahko domov,« so sporočili. Provladna skupina oziroma rumeni jopiči se sicer sodeč po medijskih objavah danes omejujejo na »monitoring«, opazovanje protestnikov s ciljem »identificiranja levih ekstremistov«. Jopičev nimajo.
19.27 Sindikalistka Tea Jarc je izjavila, da podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah.
19.24 Delo po skupinah ljudske skupščine se bo nadaljevalo. Skupščina je postala tudi spletna platforma.
19.18 Koronavirus je še vedno problem, s katerim se soočajo sami in zdravstveni sistem, pravijo. Zahtevajo vsem dostopen zdravstveni sistem in pravočasen dostop do postopkov. So odločno proti privatizaciji. Tudi boj za okolje še ni končan, menijo. Zahtevajo finančno podprt podnebni sklad. Janez Janša je po njihovem mnenju pozabil, da je evropskega denarja za zdravstvo in okolje manj.
19.13 Protestniki so povedali, da je njihovo gibanje nastalo spontano in brez organizatorja. Začelo se je ob prvih znakih janšizma, marca na balkonih. Minuli teden je skupščina potekala s sedmimi skupinami, za prihodnjo napovedujejo še šolstvo in ekonomijo, prioriteta bodo delavske pravice in varstvo okolja. Zahtevajo spremembo volilne zakonodaje in druge vrste sistem, antikapitalizem.
Zahtevajo pozornost mladim pod 30 leti starosti, takojšen odstop kulturnega ministra Vaska Simonitija in sprejem korenitih sprememb medijske zakonodaje. Nujno je vzdržno financiranje medijev. Potrebno je zavreči zasebne interese.
19.06 Trg je sedaj poln, ne dežuje več, razen na sredini, kjer je umeten dež. Ni slabega vremena, je le slaba politika. »Delate se, da nas ne slišite,« pravijo. Med slogani sta tudi »Politiki, prevzemite odgovornost za svoja dejanja« ali »Borim se za vse«.
18.37 Zaenkrat je ob Prešernovem trgu kakih 40 policistov in ob robovih trga le nekaj čakajočih. Nekatere pelerine odražajo uvodno akcijo potiskovanja. Na njih so napisi »Jaz tudi« ali risbe kolesa.
Preberite še: Protestniki so organizirali ljudsko skupščino
Protivladni protesti so s trinajsto etapo izpred tedna, ko se je po uradnih podatkih policije zbralo okoli 3000 ljudi, prišli do ustanovitve ljudske skupščine. Danes napovedujejo predstavitev dela političnih zahtev.
Kot smo poročali pred tednom, so se prisotni v okviru foruma, ki so ga označili za ljudsko skupščino, pogovarjali o marsičem: o alternativah obstoječemu političnemu sistemu, delavskih in socialnih pravicah, kulturni politiki, praktičnih intervencijah in taktikah, koronavirusu in zdravstveni problematiki, okolju in trajnostnem razvoju, medijski svobodi in sovražnem govoru.
Neformalni organizator dogodka Jaša Jenull se je domov vrnil z globo, včeraj pa na Facebooku zapisal, da se je ljudska skupščina preselila tudi na to družbeno omrežje.
245 političnih zahtev
Protestniki so za uvod v nocojšnje dogajanje v podhodu med Moderno galerijo in Tivolijem izpeljali potiskovanje dežnikov, pelerin in ostalega, kar na protestu pride prav. Na Prešernovem trgu pa so napovedali predstavitev dela političnih zahtev, izoblikovanih v okviru skupščine. Kot zapišejo, se je v celoti nabralo 245 predlogov in zamisli.
Tokratni protest je bil tudi v znamenju ženskih pravic in protesta proti spolnemu nadlegovanju ter nasilju. Inštutut 8. marec je kritiziral pravosodno ministrico Liljano Kozlovič. Ta naj bi po njihovem mnenju v odgovoru na poslansko vprašanje o pripravi sprememb na področju nasilja v družini odgovarjala kontradiktorno, in sicer »da so z določenimi vzorci v bistvu odgovorne za to, kar se dogaja, tudi žrtve«.
Ministrica se je sicer danes opravičila, če je bila njena izjava narobe razumljena. Kot je zatrdila, tega nikoli ni in nikoli ne bo izjavila, še najmanj pri vprašanju posilstva. Pojasnila pa je, da so se v državnem zboru pogovarjali o družinskem nasilju, ko si ga ženske ne upajo prijaviti ali umaknejo prijavo. »Po nepotrebnem. Takoj morajo poiskati pomoč,« je pozvala.