V New Yorku obvezno cepljenje tudi za zasebni sektor
20.32 Pojav omikrona opomin glede potrebe po nadaljnji podpori gospodarstvu
Pojav novih koronavirusnih različic, kot je omikron, je opomin, da gospodarstvo še vedno potrebuje podporo in da je treba razvoj dogajanja spremljati zelo pozorno, je po današnjem zasedanju finančnih ministrov držav v območju evra poudaril šef evroskupine Paschal Donohoe.
Gospodarsko okrevanje sicer upravičuje prehod od široke k bolj ciljno usmerjeni podpori, je še dejal šef evroskupine, irski finančni minister Donohoe po koncu zasedanja, na katerem so se med drugim osredotočili na vprašanje, kaj pojav nove različice omikron pomeni za finance in gospodarstvo v območju evra.
Tudi evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je poudaril, da rast primerov covida-19, vnovično uvajanje omejitev, motnje v globalnih dobavnih verigah in rast inflacije potrjujejo, da morajo odločevalci ostati budni in prožni ter sproti prilagajati politike.
Evroskupina je sicer danes podprla ocene osnutkov proračunskih načrtov, ki jih je minuli mesec predstavila Evropska komisija. Strinja se, da je v prihodnjem letu primerna zmerno podporna fiskalna politika.
20.30 V Grčiji odobrili cepljenje otrok proti covidu
Grške zdravstvene oblasti so odobrile cepljenje otrok, starih od pet do enajst let, proti covidu-19. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marios Temistokleus je danes pojasnil, da jih bodo cepili z manjšimi odmerki kot odrasle in da bo prva serija cepiva prispela 13. decembra. Cepljenje otrok bodo začeli dva dni kasneje.
V Grčiji od konca oktobra zaradi covida-19 dnevno umre več deset ljudi. Število dnevnih okužb z novim koronavirusom je konec oktobra preseglo 3600, dva tedna kasneje pa že več kot 7000, preden se je začelo v zadnjih dneh postopno zmanjševati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi porasta okužb so oblasti minuli teden sporočile, da bo cepljenje obvezno za vse starejše od 60 let. Za vse necepljene pa so uvedli številne omejitve. Prepovedan jim je na primer vstop v gostinske lokale in kulturne ustanove ter fitnes centre. Prav tako je zanje od začetka novembra obvezen test na okužbo z novim koronavirusom pred obiskom javne uprave.
Danes so oblasti poročale o smrti 116 bolnikov s covidom-19 in 4943 novih primerih okužbe v zadnjih 24 urah. Od začetka pandemije je covid v Grčiji zahteval 18.716 življenj.
20.00 V New Yorku obvezno cepljenje tudi za zasebni sektor
Mesto New York s 27. decembrom uvaja obvezno cepljenje proti covidu-19 tudi za vse zaposlene v zasebnih podjetjih. Za javne uslužbence to že velja. Pravila za zasebna podjetja bodo zajela okrog 184.000 podjetij v mestu z okrog 8,8 milijona prebivalcev.
Zaposleni v zasebnih podjetjih bodo morali od 27. decembra predložiti dokazilo o cepljenju z najmanj enim odmerkom enega od treh cepiv, ki so v uporabi v ZDA, to so cepiva Pfizerja, Moderne in Johnson & Johnsona. Župan Bill De Blasio je razložil, da so se za ukrep odločili, da bi ustavili pričakovano rast okužb v mrzlih mesecih in v času prazničnih druženj. Doslej tako ostrih pravil glede cepljenja, kot velja v mestu New York, niso uvedli še nikjer v ZDA.
18.40 Ema priporoča uporabo zdravila RoActemra za kritično bolne
Odbor Eme za varnost zdravil (CHMP) priporoča uporabo zdravila za artritis tocilizumab oziroma RoActemra za zdravljenje kritično bolnih odraslih bolnikov s covidom-19, ki jih sistematično zdravijo s kortikosteroidi in ki potrebujejo dodaten kisik ali mehansko predihavanje pljuč. Študija kaže, da to zdravilo zmanjša tveganje za smrt.
Zdravilo tocilizumab, ki ga švicarski farmacevtski velikan Roche v Evropi prodaja pod imenom RoActemra, je v EU, in tudi Sloveniji, odobreno za revmatoidni artritis, sistemski juvenilni idiopatski artritis, juvenilni idiopatski poliartritis in razširjeni oligoartritis.
Odbor CHMP je priporočilo sprejel na podlagi ugotovitev študije, v kateri je sodelovalo 4116 kritično bolnih covidnih bolnikov in ki je pokazala, da uporaba zdravila zmanjša tveganje za smrt in trajanje bolnišničnega zdravljenja. Vendar pa ga morajo bolnikom dajati skupaj s kortikosteroidi, saj v nasprotnem primeru »ni mogoče izključiti povečane smrtnosti«, so poudarili pri Emi.
Svetovna zdravstvena organizacija in ZDA so sicer že odobrile uporabo tega zdravila za zdravljenje kritičnih bolnikov s covidom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.15 Evropska komisija s finančno podporo članicam pri prevozu bolnikov s covidom
Evropska komisija še naprej zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam prek svežnja za mobilnost v okviru instrumenta za nujno pomoč (Esi). Nedavna sredstva pomoči v znesku 2,9 milijona evrov so pomagala pri prevozu bolnikov s covidom-19 in zdravstvenih ekip držav članic, so sporočili danes v Bruslju. Omenjeni znesek dopolnjuje 170 milijonov evrov, ki je od lani že na voljo za prevoz osnovnih medicinskih pripomočkov in opreme, povezane s cepljenjem.
»V zadnjih dveh letih je instrument za nujno pomoč pacientom pomagal pri prehodu na zdravljenje ter napotitvi zdravniških ekip na lokacije, kjer so jih najbolj potrebovali. Instrument je kril tudi stroške prevoza nujne zdravstvene opreme. Tako smo državam članicam zagotovili dragoceno orodje v skupnem boju proti covidu-19,« je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
16.20 V Rusiji potrdili omikron
V Rusiji sta bili pri dveh potnikih, ki sta prispela iz Južne Afrike, zaznani prvi okužbi z novo različico omikron, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP objavila ruska agencija za javno zdravje Rospotrebnadzor. Po podatkih Rospotrebnadzorja je bilo doslej deset takšnih potnikov pozitivnih na covid-19, medtem pa še vedno potekajo testi, s katerimi bodo natančneje določili različico virusa pri teh osebah, še poroča AFP.
V začetku jeseni je Rusijo močno prizadel nov val koronavirusne različice delta, k čemur je pripomoglo nezaupanje javnosti v cepiva. Po podatkih ruskega statističnega urada Rosstat je do konca oktobra v državi zaradi pandemije umrlo več kot 520.000 ljudi. Čeprav Rusija ne podira več dnevnih rekordov po številu okuženih in umrlih, so številke še vedno visoke - danes je bilo po podatkih vlade zabeleženih 32.136 novih okužb in 1184 smrtnih primerov.
13.55 Obrazec za vlogo za denarno nadomestilo zaradi karantene do konca tedna
Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki želijo uveljavljati povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok med julijem in koncem decembra, bodo morali do 15. januarja prek portala eDavki predložiti ustrezno vlogo. Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tedna, so danes sporočili s Fursa.
V soboto je začel veljati dopolnjeni zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki v primeru okužbe s koronavirusom ali zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene uvaja denarno nadomestilo tudi za samozaposlene, družbenike gospodarskih družb in kmete. Ukrep velja od 1. julija do 31. decembra. Upravičencu bo pomoč nakazana najpozneje do 15. februarja 2022.
Na Finančni upravi RS (Furs) so pri tem poudarili, da to velja za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Višina pomoči bo znašala 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu.
13.45 Na Hrvaškem različico omikron potrdili v dveh primerih
Na Hrvaškem so doslej različico novega koronavirusa omikron potrdili pri dveh osebah, ki nimata hude oblike covida-19. Prav tako so pod nadzorom njuni stiki, je danes po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočil direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak.
»Več kot polovica držav članic Evropske unije je sporočila, da so pri njih potrdili različico omikron. Enako velja za več kot polovico zveznih držav ZDA. Omikron je tako po vsem svetu, mi pa imamo dva primera, pri katerih je potrjena različica omikron,« je na današnji novinarski konferenci še dejal Capak.
12.05 Naslednja pandemija bo morda še hujša, svari soustvarjalka cepiva AstraZeneca
Naslednja pandemija bi lahko bila še hujša od te, ki jo preživljamo zdaj, opozarja britanska znanstvenica Sarah Gilbert, ki je sodelovala pri razvijanju cepiva AstraZenece. Pozvala je tudi k povečanju investicij v raziskave, da bi bili na to možnost bolje pripravljeni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»To ne bo zadnji primer, ko pandemija ogroža naša življenja in preživetje. Naslednji izbruh virusa bi lahko bil še hujši, lahko bi bil bolj nalezljiv, bolj smrtonosen, ali celo oboje,« je Sarah Gilbert po poročanju AFP opozorila v nagovoru, ki ga bo BBC predvajal danes zvečer.
Ta nagovor bo del televizijskega programa, ki je posvečen pokojnemu novinarju BBC Richardu Dimblebyju, v okviru katerega se vsako leto predvaja predavanje vplivne osebnosti iz sveta znanosti, umetnosti, politike ali gospodarstva. Letos bo to predavanje vodilne raziskovalke na področju cepljenja in profesorice na univerzi v Oxfordu, Sarah Gilbert, ki je sodelovala pri nastanku cepiva proti covidu-19 britanskega podjetja AstraZeneca.
11.58 Zdravniško društvo Iniciativo slovenskih zdravnikov ocenjuje kot neetično
Častno razsodišče Slovenskega zdravniškega društva pričakuje, da bodo člani društva, ki sodelujejo z Iniciativo slovenskih zdravnikov, svoje poglede do medicinske znanosti obrazložili omenjenemu razsodišču. To je Iniciativo slovenskih zdravnikov v današnjem sporočilu za javnost označilo kot neetično.
Iniciativa slovenskih zdravnikov je namreč v začetku novembra na različne politične in zdravstvene institucije naslovila poziv k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov proti covidu-19. Podpisalo ga je 38 zdravnikov in zobozdravnikov.
Komisija za medicinsko etiko je ta poziv ocenila kot neetičen. Ugotavljali so tudi, da so omenjeni poziv podpisali zdravniki, ki ne delajo na področjih, katerih strokovna dolžnost je, da oblikujejo ukrepe, s katerimi je epidemijo mogoče zajeziti. Obe poklicni organizaciji slovenskih zdravnikov je komisija za medicinsko etiko tudi pozvala, da se opredelita do strokovno oporečnega javnega ravnanja svojih članov in ukrepata v okvirih njihovih pristojnosti.
10.15 V Avstriji predvidoma 600 evrov kazni za necepljene vsake tri mesece
Osnutek zakona o obveznem cepljenju proti covidu-19, ki ga je pripravila avstrijska vlada, po poročanju medijev predvideva 600 evrov kazni za vsako trimesečje za tiste, ki se ne bodo hoteli cepiti. Cepljenje proti covidu bo v Avstriji obvezno od 1. februarja prihodnje leto.
Cepljenje glede na osnutek zakona ne bo obvezno le za mlajše od 14 let, nosečnice, tiste, ki so covid preboleli v zadnjih šestih mesecih, ter tiste, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Vsi necepljeni v Avstriji naj bi 15. februarja prejeli poziv ministrstva za zdravje k cepljenju, 15. marca pa naj bi začeli izdajati prve kazni za necepljene.
9.45 V nedeljo 775 potrjenih primerov okužbe
V nedeljo so v Sloveniji opravili 1857 PCR-testiranj, odkrili pa so 775 novih primerov okužbe s koronavirusom, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 41,7 testiranih, poroča NIJZ.
Število aktivnih okužb je bilo v nedeljo za 613 nižje kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa je bilo nižje za 37. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh se je glede na dan prej znižalo za 29.
V primerjavi s prejšnjo nedeljo, ko je delež pozitivnih testov znašal 46,5 odstotka, so tokrat potrdili 259 okužb manj, prav tako so opravili manj testov, in sicer 369. Število aktivnih okužb se je od prejšnjega tedna znižalo za 9680.
Pri sledilniku za covid-19 so sporočili, da je v nedeljo umrlo 16 ljudi s covidom. Hospitaliziranih je 1050 ljudi, od tega na intenzivni negi 265. Trenutno je sicer v Sloveniji 1.157.918 cepljenih ljudi, to je 54,9 odstotka vseh prebivalcev.
6.55 V Italiji veljajo strožja pravila proti covidu-19
V Italiji so danes začeli veljati strožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, v skladu s katerimi so tisti, ki niso ne cepljeni ne covida-19 niso preboleli, izključeni iz večjega dela javnega življenja. Vstop v restavracije, kulturne ustanove in na športne prireditev je namreč dovoljen le cepljenim in prebolevnikom. Strožji ukrepi, ki jih je vlada premier Maria Draghija sprejela konec prejšnjega meseca, bodo veljali do najmanj 15. januarja. Iz ukrepov so izvzeti otroci do 12. leta starosti.
Vsi potniki v javnem prometu, tudi mestnem, pa morajo biti cepljeni, prebolevniki ali morajo imeti negativni test na novi koronavirus. Italijani svoj status dokazujejo s tako imenovanim zelenim potrdilom, ki je na voljo v digitalni ali natisnjeni obliki. Na smučiščih v Italiji velja pravilo PCT, medtem ko lahko gredo v gorske koče samo cepljeni in prebolevniki. Tujci lahko svoj status dokazujejo z evropskim covidnim potrdilom.
S 15. decembrom bo v Italiji postalo obvezno cepljenje za osebje, zaposleno v šolah, policiste in vojake. Že od aprila je cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse zdravstvene delavce.
6.50 Evroskupina o zaostrovanju pandemije in proračunskih načrtih
Finančni ministri držav v območju z evrom bodo danes v Bruslju razpravljali o vplivu zaostrovanja pandemije covida-19 ob pojavu nove različice omikron na finance in gospodarstvo ter o ocenah osnutkov proračunskih načrtov, ki jih je prejšnji mesec predstavila evropska komisija. Evroskupina bo po pričakovanjih podprla ocene komisije. Slovenski osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto je tako kot na splošno vsi osnutki držav območja z evrom po oceni komisije skladen z evropskimi priporočili, pri čemer v Bruslju opozarjajo, da lahko slovenska davčna reforma obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje.
Ocene so tudi letos prilagojene pandemični realnosti. Unija je namreč zaradi pandemije zamrznila evropska proračunska pravila in ta ureditev naj bi veljala do konca prihodnjega leta. Bruselj se v pandemiji osredotoča na upoštevanje kvalitativnih fiskalnih priporočil, naj članice zagotovijo fiskalne ukrepe, ki bodo podprli gospodarstvo in ohranili nacionalne naložbe ter dobro izkoristili sredstva za okrevanje za dodatne naložbe v podporo rasti in delovnim mestom v prihodnjih letih.
Pri tem v komisiji izpostavljajo Italijo, ki ob visokem javnem dolgu zaznava hitro rast tekočih izdatkov. Nasploh v primeru držav z visokim javnim dolgom – poleg Italije so to še Belgija, Francija, Grčija, Portugalska in Španija – izpostavlja potrebo po previdnejši fiskalni politiki.
