Spremljamo dogajanje

V petek delež pozitivnih skoraj 26-odstoten, umrlo pet bolnikov

V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Fotografija: V Veliki Britaniji so doslej ob več kot 18 milijonih ljudi, ki so se cepili s cepivom AstraZenece, zabeležili 30 primerov krvnih strdkov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
V Veliki Britaniji so doslej ob več kot 18 milijonih ljudi, ki so se cepili s cepivom AstraZenece, zabeležili 30 primerov krvnih strdkov. FOTO: Blaž Samec/Delo

18.45 Protesti proti ukrepom v Nemčiji

V nemškem mestu Stuttgart se je danes po navedbah policije zbralo več kot 10.000 protestnikov, ki so izražali nasprotovanje ukrepom, sprejetim za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je sporočila policija, večina ljudi ni nosila mask niti niso upoštevali socialne distance. Vendar policisti na sicer mirnem zborovanju niso posredovali, ljudje pa so se proti večeru v glavnem že razšli. Dogajanje v mestu je spremljalo več sto policistov. Mestne oblasti so sicer zborovanje dovolile. Protesti nasprotnikov ukrepov proti koronavirusu so v Nemčiji pogosti, na njih sodelujejo tako pripadniki skrajne levice kot tudi desničarji, privrženci teoriji zarot ter nasprotniki cepljenja. 20. marca so organizirali protest v Kasslu, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi, prišlo je tudi do izgredov s policijo.

Množične demonstracije proti ukrepom v Nemčiji. FOTO: Andreas Gebert/Reuters
Množične demonstracije proti ukrepom v Nemčiji. FOTO: Andreas Gebert/Reuters


18.30 V Italiji z molotovkami napadli cepilni center

Neznanci so davi vrgli dve molotovki na cepilni center v italijanskem mestu Brescia. Po poročanju medijev žrtev ni bilo, je pa nastalo nekaj poškodb na poslopju. Kljub temu so cepljenje proti covidu-19 v centru danes nadaljevali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Policija je sprožila preiskavo dogodka, med drugim pregledujejo posnetke nadzornih kamer v okolici. Odgovornosti za napad zaenkrat ni prevzel nihče. Predsednik dežele Lombardija, kjer leži Brescia, Attilio Fontana je napad označil za zlobno in nesprejemljivo dejanje.

17.30 V Mariboru protesti proti ukrepom

Na Glavnem trgu v Mariboru se je popoldne zbralo približno 150 protestnikov, ki so se organizirali prek družbenih omrežij. Izrazili so protest proti vladnim ukrepom za preprečevanje širjenja epidemije covida-19. Protestniki, ki so bili brez mask in varnostne razdalje, so s seboj prinesli transparente z napisi: Zdaj bije bitko vsak, saj vzeli bi še zrak, Uživajte, dokler lahko, Danes imamo pouk v trgovini s pohištvom in V šoli nosimo nasmeh, ne mask. Eden od transparentov pa je učitelje pozval k nošenju mask, testiranju in cepljenju, da bodo šole odprte.

Dogajanje so policisti zgolj spremljali, občasno so prek megafona izrekli kakšno obvestilo protestnikom. Okoli krožišča so se vozili taksisti in hupali. Pozneje se je skupini protestnikov na Glavnem trgu pridružilo večje število ljudi in skupaj so se odpravili na Trg svobode ter vpili Maske dol, vlada pa v zapor, je še zapisal Večer.

16.00 Težave po cepljenju z AstraZeneco tudi v Franciji

V Franciji pa so danes sporočili, da so v tednu od 19. do 25. marca zabeležili tri primere tromboz na atipičnih mestih po cepljenju s cepivom AstraZenece. Skupaj so od začetka cepljenja zabeležili 12 primerov, od tega štiri smrtne. Večina prizadetih so ženske, devet je bilo mlajših od 55 let, poročajo tuje tiskovne agencije. V Franciji sicer cepivo AstraZenece zdaj priporočajo le za osebe, starejše od 55 let. Do 25. marca so v državi s tem cepivom cepili dobrih 1,9 milijona ljudi.

13.03 Cepljenje na Gospodarskem razstavišču znova tekoče

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je v petek med drugim zaradi tehničnih težav nastala gneča pri cepljenju proti covidu-19, cepljenje znova poteka normalno in tekoče. Čakati je treba največ pet minut. Ta vikend bodo sicer s prvim odmerkom cepiva znova cepili večjo skupino starejših od 70 let. Predvideno je, da jih bodo cepili 4400, so še navedli.

Po poročanju medijev je v petek pri cepljenju nastala velika gneča, ker je informacijski sistem del dopoldneva podvajal naročanje ob istem terminu. Nekateri so morali čakati tudi slabi dve uri. Zdravstveni dom Ljubljana je zato poslal dodatne cepilne ekipe in administrativni kader, da se je cepljenje pospešilo. Čakalne vrste po 11. uri ni bilo več, so navedli v zdravstvenem domu. Dodali so, da starejši od 70 let na naročeni termin pogosto prihajajo precej prej kot ob uri, ko so naročeni, kar naj bi po njihovi oceni prav tako povzročalo gnečo.

12.18 Italija do konca aprila s pol milijona cepljenji na dan

V Italiji načrtujejo bistveno pospešitev hitrosti cepljenja proti covidu-19. Do konca aprila želijo doseči, da bi lahko izvedli po pol milijona cepljenj na dan. Na ta način bi lahko s cepljenjem končali septembra. V tem mesecu v Italiji pričakujejo tudi povečano dobavo cepiva. Tako bi po oceni komisarja za pandemijo Francesca Figliuole dinamiko pol milijona cepljenj na dan lahko dosegli v zadnjem tednu aprila. Če bo ta cilj dosežen, bi Italija kampanjo cepljenja lahko končala septembra, je povedal komisar. V kampanjo sicer nameravajo vključiti tudi podjetja, ki želijo cepiti svoje zaposlene. Tako bi del kampanje lahko postalo 420 proizvodnih obratov, v katerih naj bi se cepljenje začelo konec maja. V Italiji so sicer doslej izvajali po približno 280.000 cepljenj na dan.

11.36 Umrlo pet bolnikov s covidom-19

V petek so ob 4998 opravljenih PCR testih potrdili 1296 okužb s koronavirusom, je vlada sporočila na družbenem omrežju twitter. Delež pozitivnih je znašal 25,9 odstotka. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je tako povečalo za štiri na 1047. V bolnišnicah zdravijo 531 covidnih bolnikov, od tega 123 v enotah intenzivne terapije. Umrlo je pet covidnih bolnikov.

Delež pozitivnih testov je bil v petek 25,9-odstoten. Število opravljenih testov je bilo sicer nekoliko nižje kot v četrtek, ko so opravili 5353 PCR testov, delež pozitivnih pa je ob 1169 okužbah znašal 21,8 odstotka. V bolnišnicah se je v petek zdravilo 16 bolnikov več kot dan prej, v enotah intenzivne terapije pa pet več. Iz bolnišnic so v petek odpustili 50 bolnikov s covidom-19. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 13.906 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V Sloveniji je doslej umrlo 4068 covidnih bolnikov.



10.58 V Veliki Britaniji z AstraZeneco doslej 30 primerov krvnih strdkov in sedem smrti

V Veliki Britaniji so doslej ob več kot 18 milijonih ljudi, ki so se cepili s cepivom AstraZenece, zabeležili 30 primerov krvnih strdkov, med njimi je bilo sedem smrtnih primerov, so sporočili iz tamkajšnje agencije za zdravila. Poudarili so, da koristi cepljenja še vedno prevladajo nad tveganji, in javnost pozvali k nadaljnjemu cepljenju.

Do 24. marca so tako v Veliki Britaniji zabeležili 22 poročil o cerebralni venski sinusni trombozi in osmih drugih primerih tromboze. »Tveganje za pojav te vrste krvnega strdka je zelo majhno,« so zatrdili v nadzorni agenciji za zdravila in zdravstvene izdelke. Število in oblika domnevnih stranskih učinkov, o katerih so poročali doslej, pa po njihovih navedbah nista nič posebnega v primerjavi s stranskimi učinki drugih cepiv, ki se uporabljajo že rutinsko. Kot so dodali v agenciji, je cepljenje najučinkovitejši način za zmanjšanje števila smrtnih primerov in hudih potekov covida-19. Vendarle za cepivo Pfizerja in BioNTecha poročil o takšnih dogodkih ni bilo.

08.27 V ZDA cepili že 17 odstotkov prebivalstva

Po podatkih Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) so v ZDA doslej popolnoma cepili že 56 milijonov ljudi ali 17 odstotkov vsega prebivalstva, skoraj 100 milijonov ali 30 odstotkov pa jih je doslej prejelo vsaj eno dozo cepiva Pfizerja ali Moderne. Trenutno v ZDA cepijo po tri milijone ljudi na dan. Ob takem tempu bo do konca aprila z najmanj eno dozo cepljenih že 60 odstotkov prebivalcev. ZDA se tako glede koronavirusa iz polomije v lanskem letu letos spreminjajo v zgodbo o uspehu. Predsednik Joe Biden je sicer v petek sodržavljane znova zaprosil, naj ne zapravijo težko pridobljenega napredka in naj se še naprej držijo priporočil zdravstvenih strokovnjakov glede nošenja mask in socialne distance.

Na veliko soboto verniki obiskujejo Jezusov grob v cerkvah, čez dan pa v njih potekajo blagoslovi velikonočnih jedil. FOTO: Sonja Ravbar
Na veliko soboto verniki obiskujejo Jezusov grob v cerkvah, čez dan pa v njih potekajo blagoslovi velikonočnih jedil. FOTO: Sonja Ravbar


07.20 Velika sobota bo brez množičnega blagoslova jedil v cerkvah

Za veliko soboto, ki je dan pred veliko nočjo, je značilno prinašanje velikonočnih jedil k blagoslovu v cerkev. Zaradi protikoronskih ukrepov jih verniki danes ne bodo prinesli v cerkev, ampak bodo lahko blagoslov spremljali po nacionalni televiziji. Tudi velikonočne vigilije bodo brez navzočnosti vernikov. A tako kot že lani so se nekateri duhovniki odločili za t. i. drive-in blagoslove, pri katerih verniki pripeljejo jedi k blagoslovu v avtu. Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli po smrti na veliki petek. Na veliko soboto verniki obiskujejo njegov grob v cerkvah, čez dan pa v njih potekajo blagoslovi velikonočnih jedil.

Zaradi ukrepov proti širjenju epidemije covida-19 obiskovanja groba danes ne bo, prav tako ne množičnih blagoslovov jedil. Pač pa bo nacionalna televizija ob 15. uri na prvem programu prenašala blagoslov jedil iz mariborske stolnice. V nekaterih župnijah pa bodo omogočili vernikom, da pripeljejo jedila k blagoslovu v avtomobilu. Velikonočno vigilijo oz. bedenje, ki poteka na veliko soboto, bodo duhovniki danes opravili ob 18. uri sami v zaprtih cerkvah. Iz ljubljanske stolnice jo bo ob 18.30 prenašal Radio Ognjišče. V baziliki svetega Petra v Vatikanu pa se bo velikonočna vigilija začela ob 19.30.

ZDA se glede koronavirusa iz polomije v lanskem letu letos spreminjajo v zgodbo o uspehu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
ZDA se glede koronavirusa iz polomije v lanskem letu letos spreminjajo v zgodbo o uspehu. FOTO: Voranc Vogel/Delo


07.00 V londonski Nacionalni galeriji razstavo priredili za mobilne telefone

V londonski Nacionalni galeriji so razstavo Zaznavanje nevidnega: korak v Gossaertov Poklon sv. treh kraljev, ki bila zasnovana kot celostna izkušnja s podobo in zvokom, priredili za mobilne telefone. V središču razstave je slika Poklon sv. treh kraljev Jana Gossaerta, ki velja za pomembno delo severnjaške renesanse. Razstavo so v londonski Nacionalni galeriji sicer odprli že decembra, a je bila zaradi zaustavitve javnega življenja zaradi epidemije covida-19 na ogled le teden dni. Ker si jo je lahko ogledala le peščica ljudi, so se v galeriji odločili, da jo bodo priredili ter ponudili kot prvo galerijsko izkušnjo preko mobilnega telefona.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije