KJE JE MAMENČIZAVER
V Postojni izginjajo dinozavri
Milan Kovač je Marjanu Batagelju leta 2010 prodal svojo paleontološko zbirko. Ta je zdaj na ogled brez največjega dinozavra v Evraziji, po katerega je Kovač moral v Peking.
Odpri galerijo
Dvaindvajset metrov dolgega mamenčizavra je Kovač večkrat posojal drugim in v zameno dobival množico eksponatov, tako odlitkov kot tudi originalov. Leta 2009, še pred nastopom Batagelja, je dinozaver že gostoval v Postojnski jami. FOTO: Dejan Javornik
POSTOJNA - »Res je, da gre za veliko izgubo za Tržič, toda občina resnično nima denarja za odkup te zbirke, kaj šele za obnovo prostorov. Šlo bi namreč za milijonske stroške,« je leta 2011 slovo zbirke Lovci na mamute pospremil tržiški župan Borut Sajovic.
Zbirko je arhitekt Milan Kovač v središče Tržiča pripeljal že dve desetletji prej, in sicer z željo slovenski ter koroški mladini prikazati življenje naših prednikov v ledeni dobi in razvoj človeka skozi čas. A je že kmalu prerasla prvotni okvir. Na leto jo je menda obiskalo tudi po 7000 otrok in odraslih! Tržič je zato izgubil eno od svojih najprivlačnejših turističnih postojank, nad katero je vseskozi bdel mecen, danes 78-letni Milan Kovač, ki je kar 30 let zbiral in dopolnjeval svojo poučno zbirko.
Slednji je ob slovitem antropologu Janu Jelineku iz Brna pripomogel, da je Kovač leta 1990 končno realiziral svoj projekt Homogea, »ki mi je v mojem življenju vzel tudi največ časa in denarja«, je razkril priznani arhitekt, ki ga je v raziskovanje jurskega parka, če smemo tako reči, nemara potegnila prav izkušnja iz njegove mladosti, ko so njegovi starši prijateljevali z očetom slovenske paleontologije Srečkom Brodarjem.
Zbirko je arhitekt Milan Kovač v središče Tržiča pripeljal že dve desetletji prej, in sicer z željo slovenski ter koroški mladini prikazati življenje naših prednikov v ledeni dobi in razvoj človeka skozi čas. A je že kmalu prerasla prvotni okvir. Na leto jo je menda obiskalo tudi po 7000 otrok in odraslih! Tržič je zato izgubil eno od svojih najprivlačnejših turističnih postojank, nad katero je vseskozi bdel mecen, danes 78-letni Milan Kovač, ki je kar 30 let zbiral in dopolnjeval svojo poučno zbirko.
Tudi za orjaško školjko z Grenlandije iz obdobja krede, ki jo je Kovaču podaril københavnski muzej, njen nekdanji lastnik ne ve, kje je ta hip. FOTO: Dejan Javornik
Marka simbolične najemnine
Tržič je v trenutku postal celo središče evropske antropologije in paleontologije, tam so se sestajali vrhunski poznavalci, kot so, denimo, Ian Tattersall iz newyorškega muzeja, Milford Wolpoff s chicaške univerze, Jakov Radovčić iz zagrebškega muzeja.Slednji je ob slovitem antropologu Janu Jelineku iz Brna pripomogel, da je Kovač leta 1990 končno realiziral svoj projekt Homogea, »ki mi je v mojem življenju vzel tudi največ časa in denarja«, je razkril priznani arhitekt, ki ga je v raziskovanje jurskega parka, če smemo tako reči, nemara potegnila prav izkušnja iz njegove mladosti, ko so njegovi starši prijateljevali z očetom slovenske paleontologije Srečkom Brodarjem.
