Van der Poel nasledil očeta, Alaphilippe v motor
Nizozemski as je v dvoboju za zmago na dirki po Flandriji ugnal Wouta van Aerta, svetovni prvak pa je končal v bolnišnici. Luka Mezgec na 23. mestu.
Odpri galerijo
Mathieu van der Poel (levo) je bil v šprintu močnejši od Wout van Aerta. FOTO: David Stockman/AFP
Nizozemski zvezdnik Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix) je na dirki po Flandriji slavil največjo zmago v svoji karieri, za katero je za nekaj centimetrov ugnal prvega favorita Wouta van Aerta (Jumbo Visma). Osmoljenec dirke pa je bil svetovni prvak Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step), ki je bil med ubežno trojico, ko mu je pot zaprl spremljevalni motor.
Kako bi se dirka razpletla, če bi bil v zaključku zraven Alaphilippe, ne bomo nikoli izvedeli. Francoski zvezdnik, ki se je opekel že na dirki Liege–Bastogne–Liege, ko je že prezgodaj slavil zmago, a ga je prehitel Primož Roglič, je bil med najbolj dejavnimi kolesarji na »dirki vseh dirk«. Njegovi napadi so poskrbeli za odločilno selekcijo, ob kateri so okoli 35 km pred ciljem v ospredju ostali le van der Poel, van Aert in on.
Obetal se je zaključek za sladokusce med ta čas prvimi tremi imeni enodnevnih preizkušenj, vendar Alaphilippe ni opazil spremljevalnega motorja, ki je močno upočasnil na desnem robu ceste. Tekmeca, ki sta bila v tistem trenutku pred njim, sta se mu še tesno izognila, »Loulou« je trčil vanj in v bolečinah obležal na tleh. Njegova ekipa Deceuninck Quick Step je po dirki sporočila, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je rentgen razkril zlom dveh kosti v desni dlani.
Nato sta Nizozemec in Belgijec složno nadaljevala pot proti cilju in se udarila v taktičnem šprintu, pričakovati je bilo, da bo močnejši van Aert, moštveni kolega Primoža Rogliča pri Jumbu Vismi, ki je letos že slavil zmage na dirkah Strade Bianche in Milano–Sanremo, dobil pa je tudi dve šprinterski bitki na Touru.
To pot je bil na dirki, ki mu tako kot vsakemu Flamcu pomeni največ, za las prekratek. Van der Poel je šprint 200 m pred ciljem začel na vodilnem položaju in imel tudi dovolj moči, da ga je ubranil. »Nimam besed za to. Nisem bil prepričan, da sem zmagal. Običajno vedno vem, če sem bil prvi, tokrat pa sem bil v šprintu povsem na koncu z močmi. Vedel pa sem, da bo to moja prednost, če bova pozno začela šprintati. To, da se je na vso moč pognal šele 200 m pred ciljem, je bil znak, da je bil tudi Wout na smrt utrujen. Pospešil sem v pravem trenutku, vendar si nisem upal slaviti zmage. Dvakrat so mi že povedali, da sem zmagal, vendar sem desetkrat prosil, naj mi po še enkrat potrdijo. Ta zmaga odtehta marsikaj, številka 51 pa bo odslej nekaj posebnega,« je van der Poel slavil izjemno čustveno zmago, s katero je nasledil svojega očeta. Adrie van der Poel je bil ravno tako s štartno številko 51 najboljši na dirki po Flandriji leta 1986.
Na štartu sta bila tudi dva Slovenca, Luka Mezgec (Mitchelton Scott) je končal na 23. mestu (2:41), Luka Pibernik (Bahrain McLaren) pa je odstopil.
Kako bi se dirka razpletla, če bi bil v zaključku zraven Alaphilippe, ne bomo nikoli izvedeli. Francoski zvezdnik, ki se je opekel že na dirki Liege–Bastogne–Liege, ko je že prezgodaj slavil zmago, a ga je prehitel Primož Roglič, je bil med najbolj dejavnimi kolesarji na »dirki vseh dirk«. Njegovi napadi so poskrbeli za odločilno selekcijo, ob kateri so okoli 35 km pred ciljem v ospredju ostali le van der Poel, van Aert in on.
Namesto treh le še dva
Obetal se je zaključek za sladokusce med ta čas prvimi tremi imeni enodnevnih preizkušenj, vendar Alaphilippe ni opazil spremljevalnega motorja, ki je močno upočasnil na desnem robu ceste. Tekmeca, ki sta bila v tistem trenutku pred njim, sta se mu še tesno izognila, »Loulou« je trčil vanj in v bolečinah obležal na tleh. Njegova ekipa Deceuninck Quick Step je po dirki sporočila, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je rentgen razkril zlom dveh kosti v desni dlani.
Nato sta Nizozemec in Belgijec složno nadaljevala pot proti cilju in se udarila v taktičnem šprintu, pričakovati je bilo, da bo močnejši van Aert, moštveni kolega Primoža Rogliča pri Jumbu Vismi, ki je letos že slavil zmage na dirkah Strade Bianche in Milano–Sanremo, dobil pa je tudi dve šprinterski bitki na Touru.
To pot je bil na dirki, ki mu tako kot vsakemu Flamcu pomeni največ, za las prekratek. Van der Poel je šprint 200 m pred ciljem začel na vodilnem položaju in imel tudi dovolj moči, da ga je ubranil. »Nimam besed za to. Nisem bil prepričan, da sem zmagal. Običajno vedno vem, če sem bil prvi, tokrat pa sem bil v šprintu povsem na koncu z močmi. Vedel pa sem, da bo to moja prednost, če bova pozno začela šprintati. To, da se je na vso moč pognal šele 200 m pred ciljem, je bil znak, da je bil tudi Wout na smrt utrujen. Pospešil sem v pravem trenutku, vendar si nisem upal slaviti zmage. Dvakrat so mi že povedali, da sem zmagal, vendar sem desetkrat prosil, naj mi po še enkrat potrdijo. Ta zmaga odtehta marsikaj, številka 51 pa bo odslej nekaj posebnega,« je van der Poel slavil izjemno čustveno zmago, s katero je nasledil svojega očeta. Adrie van der Poel je bil ravno tako s štartno številko 51 najboljši na dirki po Flandriji leta 1986.
Na štartu sta bila tudi dva Slovenca, Luka Mezgec (Mitchelton Scott) je končal na 23. mestu (2:41), Luka Pibernik (Bahrain McLaren) pa je odstopil.
