Večina okoljskih organizacij se boji, a ne vse

Ljubljana – Predlagani zakon o ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 predvideva tudi močno omejitev za nevladne okoljske organizacije (NVO). »Prav epidemija nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kakovostne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi,« pravijo v Greenpeaceu.

»V torek je vlada potrdila novelo proti-koronskega zakona, v katero je potihoma vtaknila še dodatne pogoje za sodelovanje NVO v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Pogoji so tako zahtevni, da jih v dani situaciji ne more izpolniti tako rekoč nihče. Zrelo za ustavno pritožbo!« so objavili v centru za sodelovanje NVO in dodali, da bodo to storili v primeru, če bo spremembo potrdil tudi državni zbor.

Predlog določa, da mora oseba s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izpolnjevati dodatne pogoje. Društvo mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, ki so v preteklih dveh letih plačali članarino. Društva bi to dokazovala z zapisniki sej in izpiski plačanih članarin. Nevladniki so že takoj opozorili, da vseh članov ne razkrivajo niti stranke.



Zavod mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7. ravni. Ustanova pa mora imeti najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem letu.



Dodatek je tudi določba, da »ne glede na določbe predpisov, ki urejajo upravni spor in graditev objektov, se lahko tožba zoper gradbeno dovoljenje, vloži v roku 15 dni od objave odločbe na spletnih straneh e-uprave«. To mnogi vidijo kot ukrep proti organizaciji Rovo, ki je vložila tožbo za odpravo gradbenega dovoljenja za del tretje razvojne osi. Gorazd Marinček iz te organizacije pravi, da bo kmalu sledila še ena tožba, saj hitra cesta na robu rudniškega območja ne bo vkopana, temveč bo na stebrih, kar pomeni tako veliko spremembo videza območja, ravni hrupa in onesnaženja zraka, da bi bila nujna nova presoja trase.

Omejevanja se ne boji, kot pravi, lahko zakoni veljajo za nazaj v zelo omejenih primerih, taka je tudi praksa ustavnega sodišča. Za naprej pa Marinček pravi, da zgolj v okviru tretje razvojne osi za njimi stojijo štiri civilne iniciative, če bo treba, lahko včlanijo več kot 650 ljudi. Tudi ti, kot meni, podpirajo zamisel, da bi namesto 500 milijonov dražje trase zgradili 100 domov za starostnike. Marinček pravi, da je za gradnjo šestih že vse pripravljeno, manjka le denar, ob tem pa se sprašuje, kaj je dejansko bolj v javnem interesu.

»Vlada je z novelo anti-koronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. Izločitve nevladnih organizacij se je lotila domiselno, ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči, še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj, saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati,« pravijo v Cnvos.



Dodajajo, da bodo v prihodnjih dveh letih vse gradbene projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov. »Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z ustavo, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost,« pravijo v nevladnih organizacijah.



Urša Zgojznik, predsednica Ekologov brez meja, ni ravno presenečena. Sami imajo približno 40 članov, sumijo pa tudi, da nobeno okoljevarstveno društvo ne izpolnjuje teh pogojev za nazaj, razen mogoče Dopps in Planinske zveze. Kot pravi, so s strahom sicer pričakovali tak napad na nevladnike vse od predstavitve kandidata za ministra za okolje Andreja Vizjaka, čeprav je nekaj nastavkov pripravila že Cerarjeva vlada. Razloge za poskus omejevanja nevladnikov vidi zlasti v ustavitvi gradnje hidroelektrarne Mokrice, zdaj še zaradi tožbe Rovo. Zgojznikova meni, da se bodo za interese okolja lahko po novem borili le posamezniki, ki bodo imeli zemljišča na območju gradenj. Ti pa bodo veliko težje zdržali vse pritiske.

Ekologi brez meja veliko pozornosti dajejo sodelovanju s prostovoljci, ki pa jih ne morejo zavezati k članstvu. »Mi se v te postopke načeloma nismo vključevali, smo jih pa podprli v primerih, ko so bili indici izigravanja zakonodajnih postopkov, uveljavljanj privatnih in kapitalskih interesov in zanemarjanja vidika okolja. NVO se povezujemo in pripravljamo skupen odziv, smo pa zgrožene nad tem, da se občutljivo obdobje in zakonodaja, ki bi morala primarno reševati ljudi in razmere, izkorišča za degradacijo doseženih standardov preteklih desetletij na področju okolja, ki je že tako med najbolj zanemarjenimi. Še posebej pa nas moti, da se odločitve sprejemajo na podlagi nekaj določenih primerov in organizacij ter populističnih ugibanj, ki niso preverjena ter s tem jemljejo glas okolju, ki ga ima večinoma izključno prek glasu NVO in civilnih iniciativ,« pravi Zgojznikova.



V predlog zakona je MOP vstavil še odpadno embalažo. Za izredni odvoz nameravajo nameniti 7,8 milijona evrov, potem pa še po milijon evrov vsak mesec. Zgojznikova pravi, da bi bilo bolje, če bi uredili sistem. Nevladniki sicer pravijo, da so varovanje kmetijskih, vodnih in gozdnih površin ter skrb za čist zrak očitno res huda ovira za zajezitev posledic koronavirusa.



»Vlada Janeza Janše je našla čas, da med "nujne protikoronske ukrepe" uvrsti izrivanje okoljevarstvenikov iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj. S tem na široko odpira vrata okoljsko spornim projektom. V Levici bomo predlagali črtanje
spornega člena,« so sporočili iz Levice.