Večina Slovencev čuti pripadnost EU

Slovenija je polnopravna članica Evropske unije skoraj petnajst let. Dovolj dolga doba, da lahko ocenimo, kakšen je položaj naše države v Uniji in kakšne koristi imamo od tega državljani. Z Manjo Toplak, v. d. vodje Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, smo se pogovarjali tudi o tem, kakšen je odnos Slovencev do EU, koliko poznamo našo širšo skupnost in ali kot državljani EU znamo izkoristiti ugodnosti, ki nam iz tega naslova pripadajo.


Mineva 15 let od referenduma, na katerem smo se državljani Slovenije s skoraj 90 odstotki glasov odločili za vstop v EU. Kako bi se odločili danes?
Zagotovo bi se tudi danes visok odstotek Slovencev odločil za vstop v EU. Mnoge ankete namreč kažejo, da smo Slovenci proevropski in se zavedamo prednosti, ki jih prinaša članstvo v EU. Evropska unija je za mnoge, ki jo gledajo od zunaj, obljubljena dežela. Vzemimo za primer države Zahodnega Balkana, ki si že leta prizadevajo za vstop v EU. Predstavlja varnost, mir, blaginjo, torej vrednote, ki v mnogih državah sveta niso same po sebi umevne.

Kakšen odnos imamo Slovenci in Evropejci do EU?
Več kot 70 odstotkov Slovencev čuti pripadnost EU. V tem smo za skoraj 10 odstotnih točk nad evropskim povprečjem. Pa tudi črnogledi nismo v tem oziru. Več kot 60 odstotkov nas je optimističnih glede prihodnosti EU. Obdobje kriz, ki so se desetletje vrstile druga za drugo, finančna, migracijska in druge, se je zaključilo, nastopila je gospodarska rast, brezposelnost je začela upadati in stanje javnih financ se je začelo izboljševati. Napovedi za prihodnost, ki predvidevajo nadaljnjo rast BDP, so povečevale optimizem v državah članicah Unije. To se zrcali tudi v nedavni javnomnenjski raziskavi EP Parlemeter, ki kaže, da smo Slovenci in tudi drugi Evropejci, ko gre za naklonjenost EU, na stopnji iz leta 2006, torej preden so nastopile krize.


Kako zaupamo evropskim institucijam?
Evropejci med institucijami najbolj zaupamo Evropskemu parlamentu, kar 45 odstotkov se jih je tako opredelilo, vendar je podobnega mnenja le 28 odstotkov Slovencev.

Kakšna je vloga Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji?
Naloga pisarne je predstavljati delo in pomen Evropskega parlamenta tako strokovni kot splošni javnosti. Državljanom poskušamo razložiti, kako politike EU vplivajo na njihovo življenje, tesno pa sodelujemo tudi s slovenskimi mediji. V ta namen prirejamo različne dogodke za mlade, strokovno javnost in novinarje. Prav tako nas v Hiši EU redno obiskujejo številne šolske skupine in drugi obiskovalci. Še posebno po selitvi v nove prostore na Dunajski 20, kjer si ogledajo tudi atraktiven multimedijski center Doživi Evropo in na zanimiv ter slikovit način spoznavajo delovanje EU. Pogosto se odpravimo v regije, kjer obiščemo šole in prirejamo dogodke, ki obravnavajo evropske teme, vendar v povezavi z lokalnimi posebnostmi. Tesno sodelujemo z evropskimi poslankami in poslanci iz Slovenije, ki se pogosto udeležujejo naših dogodkov. Imamo to srečo, da skupaj pokrivajo številna področja, čeprav jih je samo osem, od zunanje in varnostne politike, zaposlovanja in izobraževanja do proračuna, odnosov z državami Zahodnega Balkana, okoljske politike, kmetijstva, zdravstva, človekovih pravic ipd.


Kateri so največji trenutni izzivi vaše pisarne?
Zagotovo naslednje evropske volitve maja 2019. Vse naše aktivnosti so usmerjene v to, kako spodbuditi volivce, da bodo odšli na volišča, oddali svoj glas in s tem odločili o svoji prihodnosti. Volilna udeležba v Sloveniji je namreč z vsakimi volitvami nižja. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 je volilo samo 24 odstotkov Slovenk in Slovencev. V Evropskem parlamentu smo kampanjo pred volitvami že začeli. Njen cilj je krepiti zavedanje, zakaj je evropsko povezovanje dobro, da prinaša varnost in številne koristi.

Odločitve na evropski ravni pomembno sooblikujejo naš vsakdan, pa naj gre za uporabo interneta in mobilnih telefonov v tujini, prost pretok znanja ali poslovanje zunaj meja lastne države. Bi bila odprava stroškov mobilnega gostovanja izvedljiva, če bi se o tem moralo dogovarjati 28 držav? K udeležbi na volitvah želimo spodbuditi predvsem tiste ljudi, ki so proevropski in se zavedajo koristi članstva v EU, vendar ostanejo doma zaradi slabega vremena ali pa se zaradi lepega vremena odpeljejo na izlet. Cilj kampanje so tudi tisti, ki ne vedo veliko o tem, kaj vse jim ponuja EU. Med takimi je največ mladih. Na zadnjih volitvah jih je več kot 85 odstotkov ostalo doma, čeprav gre zlasti za njihovo prihodnost. Populizem je v vzponu in s tem, ko smo pasivni, mu dajemo krila.

Ali mladi v šoli dobijo dovolj informacij in znanja o EU?
V osnovni šoli se te vsebine poučujejo pri predmetu državljanska vzgoja in etika, v srednjih šolah pa so bolj razpršene. Otroci v šolah praviloma ne dobijo dovolj znanja o EU razen v tako imenovanih evropskih šolskih programih. Da bi se to spremenilo, Evropski parlament izvaja programe, s katerimi povečujemo poznavanje o EU med mladimi, zlasti za srednješolce. Posebno množična sta programa Evrošola in Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, v katerem sodeluje 49 srednjih šol in blizu 5000 dijakov. Na evropski ravni je v tem programu sodelovalo več kot 700 srednjih šol in prek 100.000 dijakov. V okviru tekmovanja Evrošola vsak mesec obišče Evropski parlament v Strasbourgu več sto dijakov iz vseh držav članic, ki se preizkušajo v vlogi evropskih poslancev.

Naši dijaki izkoriščajo to možnost?
Seveda, vsakič je med njimi razred slovenskih dijakov, ki si udeležbo prislužijo z dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih v znanju o EU. Danes ima skoraj vsak dijak, študent in učitelj možnost oditi po študijske in delovne izkušnje v drugo državo EU, več je možnosti za študij in zaposlovanje v tujini. Dejstvo je, da te možnosti obstajajo zaradi članstva naše države v EU, zaradi programov, kot je Erasmus+, zaradi skupnega trga. So čisto konkretna posledica odločitve Slovenk in Slovencev za vstop v EU pred petnajstimi leti. Hkrati je nezadostno znanje o EU tudi eden od vzrokov za nizko volilno udeležbo mladih na evropskih volitvah in za njihovo precejšnjo brezbrižnost do evropskih politik.

Koliko koristimo ugodnosti, ki nam jih prinaša članstvo v EU?
Mnoge stvari se nam zdijo samoumevne. Tu lahko seveda govorimo o miru, svobodi, življenju brez meja pa tudi o zelo konkretnih stvareh, o označbah na jogurtu, nizkocenovnih letih ter izmenjavah študentov in visokošolskih učiteljev. Z evropskim denarjem se subvencionira veliko kulturnih projektov, od filma in gledališča do muzejev. V vsaki občini so cesta, vodovod, kanalizacija, zgrajene z evropskimi sredstvi. Verjetno bi bila najboljša kampanja, s katero bi spoznali pravi pomen življenja v EU, če bi se za teden prestavili v življenje, kot smo ga živeli pred četrt stoletja.

Ali po brexitu?
Pomislite samo, kako se trenutno počutijo mladi Britanci. Bojijo se za svojo prihodnost. Kakšno bo njihovo življenje, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU? Življenje z mejami, brez možnosti študentskih izmenjav, poceni telefoniranja … Vse te prednosti so nam danes samoumevne in niti pomislimo ne, kako bi bilo brez njih, kako je bilo nekoč.

Hiša EU z multimedijskim centrom Doživi Evropo deluje v Ljubljani, kako je poskrbljeno za dostopnost informacij za državljane drugod po Sloveniji?
Tukaj je internet, elektronska pošta, prek katere prejemamo vprašanja državljanov, naša spletna stran europarl.si. Je pa osebni obisk Hiše EU v Ljubljani posebno zanimiv in priporočljiv zaradi multimedijskega centra Doživi Evropo, kjer obiskovalci na preprost in interaktiven način spoznavajo delovanje Evropske unije. Sicer v različnih krajih po Sloveniji deluje sedem informacijskih točk Europe Direct: v Murski Soboti, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Celju, Novem mestu, Kopru in na Jesenicah, s podružnicama v Kranju in Škofji Loki, kjer odgovarjajo na vprašanja o EU ter zagotavljajo informacije o njenih institucijah in politikah.

Koliko obiskovalcev imata Hiša EU in interaktivni multimedijski center Doživi Evropo?
Zanimanje za obisk Hiše EU in multimedijskega centra Doživi Evropo vztrajno narašča. V letu 2017 se je obisk v primerjavi z letom pred selitvijo v naše prostore na Dunajski 20 povečal kar za trikrat. Najpogosteje nas obiščejo skupine mladih, učencev, dijakov in študentov. Šole iz drugih slovenskih krajev, ki načrtujejo informativni dan v Ljubljani, v svoj program vključijo še obisk centra Doživi Evropo. Že samo v multimedijskem centru mladi dobijo številne informacije, ki za njih niso samo poučne, temveč tudi zabavne. Njihov obisk pa zmeraj obogatimo še s predavanjem in kvizom. Priljubljena točka je tudi fotokabina, kjer se obiskovalci lahko slikajo z različnimi evropsko obarvanimi ozadji in rekviziti. V Hiši EU smo v prvem letu na različnih prireditvah in dogodkih našteli prek 15.000 obiskovalcev, multimedijski center Doživi Evropo pa je od odprtja obiskalo 10.000 ljudi. Obišče nas veliko skupin, želeli pa bi si še več obiska posameznikov. Razlog za manjši obisk posameznikov je verjetno tudi lokacija, ki je nekaj minut hoje zunaj strogega mestnega središča. Center Europa Erlebnis (Doživi Evropo) v Berlinu, denimo, je v neposredni bližini Brandenburških vrat. Razumljivo, da se tam kar tare obiskovalcev.

Ali državljani k vam prihajajo zgolj iz radovednosti ali tudi s konkretnimi vprašanji ali težavami?
Največ je splošnih vprašanj o EU. Obiskovalci želijo na primer kontakte evropskih poslancev, evropskih komisarjev in institucij, informacije o delovanju EU in podobno. Precej je zanimanja za zakonodajo EU, denimo, kako se izvaja v državah članicah, kako je s pritožbami pri Evropski komisiji in podobno.

Lahko opredelite nekaj konkretnih zadev, o katerih iščejo državljani informacije?
Konkretna vprašanja se nanašajo predvsem na uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz evropskega državljanstva, na primer na izobraževanje, pripravništvo in delo v EU, potovanja v EU, zdravstveno zavarovanje, selitev v drugo državo članico in podobno pa tudi na možnosti financiranja z evropskimi sredstvi.

Kaj konkretno pomeni status državljana EU? Kakšne koristi oziroma pravice nam prinaša?
Vsak državljan članice EU je tudi državljan EU. Pravice in koristi, ki jih prinaša državljanstvo EU, so: pravica obiskati katero koli od držav članic, pravica do bivanja v kateri koli članici EU, pravica sodelovati na volitvah v Evropski parlament kot volivec ali kandidat za poslanca v državi članici, kjer imate stalno prebivališče, pravica do celovite diplomatske in konzularne zaščite na veleposlaništvu ali konzulatu katere koli druge države članice EU, v primeru bolezni, težje nesreče, izdaji potnega lista za vrnitev in podobno, pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament o zadevi, ki je povezana z EU, in pravica pritožiti se Evropski komisiji zaradi domnevne kršitve zakonodaje EU.

Vemo, da EU iz različnih skladov financira številne projekte pravnih oseb v državah članicah. Kakšne so možnosti financiranja fizičnih oseb, denimo štipendije?
Evropskih štipendijskih skladov za pravne oziroma fizične osebe je kar nekaj. Med njimi velja izpostaviti sredstva iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ta so med drugim namenjena mladim, samostojnim podjetnikom, zaposlenim, ki so starejši od 45 let, zaposlenim z nizko izobrazbo, delavcem, starejšim od 55 let, brezposelnim, predvsem starejšim, ranljivim skupinam, na primer delavcem, ki se morajo prekvalificirati, ter raziskovalnim in znanstvenim projektom znotraj kohezijske finančne sheme Evropa 2020.

Multimedijski center Doživi Evropo je le eden od treh, druga dve sta še v Strasbourgu in Berlinu. Kako to, da je ravno Ljubljani pripadla ta čast?
To je bilo najbrž naključje. Leta 2011 so v stavbi Evropskega parlamenta v Bruslju odprli multimedijski center Parlamentarium z namenom, da na zabaven, poučen in interaktiven način predstavijo Evropo in seveda predvsem Evropski parlament. Bruselj je sicer center z največ evropskimi institucijami in t. i. prestolnica Evropske unije, vendar pred odprtjem tega centra turisti tega niso začutili. Manjkalo je središče, kamor bi lahko preprosto vstopili in na zabaven način izvedeli kaj novega o EU. To je bilo še toliko bolj očitno ob koncih tedna, ko se je evropska četrt spremenila v pravo mesto duhov.

Parlamentarium naj bi to odpravil oziroma izboljšal, kar se je dejansko zgodilo. Danes ga najdete v številnih turističnih vodnikih, tako da turisti po Atomiumu skočijo še v Parlamentarium. Zaradi njegovega velikega uspeha so v Evropskem parlamentu začeli razmišljati, da bi podobne, vendar bistveno manjše multimedijske centre odprli tudi v državah članicah. Najprej so to storili v Berlinu. V tistem času smo v Pisarni EP v Ljubljani iskali novo lokacijo za Hišo EU in s tem se je ponudila priložnost, da takšen Miniparlamentarium odpre vrata tudi v kakšni manjši državi članici. In Slovenijo je doletela ta čast. Za slovenskim so center Doživi Evropo odprli še v Strasbourgu, načrtujejo ga tudi v Parizu in Helsinkih.