Velike ambicije EU po zeleni in digitalni preobrazbi
Von der Leynova je že prejšnji teden predstavila načrt financiranja digitalizacije, Slovenija pa lahko med predsedovanjem krepi zaupanje v digitalne tehnologije.
Odpri galerijo
EU v skladu za okrevanje evropskega gospodarstva za zeleno prihodnost in digitalne naložbe namenja kar 20 odstotkov vsega denarja. FOTO: Olivier Hoslet/Afp
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v prejšnjem tednu že predstavila ambiciozne cilje financiranja digitalne preobrazbe znotraj EU, vodilne organizacije pri oblikovanju usmeritev za porabo sredstev pa zdaj države poziva k uresničitvi zadanih ciljev.
Po besedah predsednice von der Leynove, se je Evropa znašla na razpotju, dodatne izzive pa je stari celini naložila še pandemija novega koronavirusa. V svojem skoraj uro in pol dolgem nagovoru na zasedanju Evropskega parlamenta je predsednica predstavila načrt in usmerjenost naložb ter obenem pozvala k hitrem ukrepanju držav članic. V prvi vrsti izzivi EU ostajajo že znane težave migracij in zdravstva, ob tem pa se dodatno povečujejo ambicije zelenega in digitalnega prehoda.
Komisija pa v svojem načrtu dodatno pozornost namenja uspešnemu digitalnemu in zelenemu prehodu EU, na čemer je bil sicer poudarek že pred pandemijo. Ni skrivnost, da unija nekoliko zaostaja v globalni digitalni tekmi, kjer prednjačita ZDA in azijska velesila Kitajska. Komisija si tako v naslednjih desetih letih prizadeva krepiti svoj položaj na področju digitalizacije, zato se v ta namen veča tudi delež izdatkov v skladu za okrevanje evropskega gospodarstva. Za zeleno prihodnost in digitalne naložbe se namreč namenja kar 20 odstotkov denarja.
Ravno danes pa se je javnost seznanila tudi s poročilom o napredku držav Zahodnega Balkana in Turčije na poti v EU, ki naslavlja nadaljnjo širitev EU. Poročilo vključuje 9 milijard evrov težki načrt dolgoročnega gospodarskega okrevanja v omenjeni regiji, tudi v tem pa se izrazito poudarja pomembnost projektov, ki zasledujejo osrednji usmeritvi unije, zeleni in digitalni prehod.
Von der Leynova med ključnimi projekti organizacije DigitalEurope, ki predstavlja evropsko digitalno industrijo navaja tehnologije s posebnim poudarkom na umetni inteligenci, izgradnjo evropskega oblaka in pa oblikovanje varne evropske digitalne identitete.
Direktorica organizacije DigitalEurope Cecilia Bonefeld-Dahl glede predstavljenih smernic pravi: »Besede komisarke so močan vir upanja, v teh zahtevnih časih. Pozdravljam njeno jasno vizijo glede zelenega in digitalnega prehoda, z največjim velikim veseljem pa sprejemam odločitev, da se temu področju nameni petina izdatkov sklada za okrevanje evropskega gospodarstva.« Bonefeld-Dahlova je prepričana, da se bo tako nadoknadil zaostanek EU za svetovnimi velesilami, ob tem pa voditelje evropskih držav kliče naj izkoristijo sredstva, saj je zdaj čas za doseganje ciljev.
Obenem pa se v Sloveniji slišijo tudi pozivi po dopolnitvah prioritet slovenskega digitalnega dosjeja za predsedovanje Sveta EU. Mreža NVO-VID je že predlagala aktivnosti, ki bi jih Slovenija naj izvedla med predsedovanjem.
Slovenija se je namreč skupaj z Nemčijo in Portugalsko, ki ob Sloveniji še predsedujeta Svetu EU, zavezala k uresničevanje podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope. Pri NVO-VID so tako prepričani, da pri predsedovanju manjka še digitalna preobrazba, za kar bi se morala zavzeti ravno Slovenija in tako krepiti zaupanje v digitalne tehnologije.
Eurobarometer medtem ugotavlja da 34 odstotkov Evropejcev ni pripravljenih varno deliti svojih osebnih podatkov za izboljšanje javnih storitev, več kot polovica pa je prepričanih, da vsaj enkrat na teden naletijo na informacije, za katere menijo, da potvarjajo resnico ali so napačne.
Ob potrebah krepitve zaupanja v digitalne tehnologije, pa se kaže tudi nuja po zmanjševanju digitalne vrzeli, ki nastaja zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. Slednje se je kazalo že v času marčevske karantene, ko so številni otroci iz socialno ogroženih družin izostali od pouka, zgolj zato, ker niso imeli dostopa do računalnikov in spletnih orodij.
Izzivi EU
Po besedah predsednice von der Leynove, se je Evropa znašla na razpotju, dodatne izzive pa je stari celini naložila še pandemija novega koronavirusa. V svojem skoraj uro in pol dolgem nagovoru na zasedanju Evropskega parlamenta je predsednica predstavila načrt in usmerjenost naložb ter obenem pozvala k hitrem ukrepanju držav članic. V prvi vrsti izzivi EU ostajajo že znane težave migracij in zdravstva, ob tem pa se dodatno povečujejo ambicije zelenega in digitalnega prehoda.
Digitalno zelena Evropa
Komisija pa v svojem načrtu dodatno pozornost namenja uspešnemu digitalnemu in zelenemu prehodu EU, na čemer je bil sicer poudarek že pred pandemijo. Ni skrivnost, da unija nekoliko zaostaja v globalni digitalni tekmi, kjer prednjačita ZDA in azijska velesila Kitajska. Komisija si tako v naslednjih desetih letih prizadeva krepiti svoj položaj na področju digitalizacije, zato se v ta namen veča tudi delež izdatkov v skladu za okrevanje evropskega gospodarstva. Za zeleno prihodnost in digitalne naložbe se namreč namenja kar 20 odstotkov denarja.
PREBERITE TUDI:
Ravno danes pa se je javnost seznanila tudi s poročilom o napredku držav Zahodnega Balkana in Turčije na poti v EU, ki naslavlja nadaljnjo širitev EU. Poročilo vključuje 9 milijard evrov težki načrt dolgoročnega gospodarskega okrevanja v omenjeni regiji, tudi v tem pa se izrazito poudarja pomembnost projektov, ki zasledujejo osrednji usmeritvi unije, zeleni in digitalni prehod.
Nadoknaditi je potrebno zaostanek
Von der Leynova med ključnimi projekti organizacije DigitalEurope, ki predstavlja evropsko digitalno industrijo navaja tehnologije s posebnim poudarkom na umetni inteligenci, izgradnjo evropskega oblaka in pa oblikovanje varne evropske digitalne identitete.
Direktorica organizacije DigitalEurope Cecilia Bonefeld-Dahl glede predstavljenih smernic pravi: »Besede komisarke so močan vir upanja, v teh zahtevnih časih. Pozdravljam njeno jasno vizijo glede zelenega in digitalnega prehoda, z največjim velikim veseljem pa sprejemam odločitev, da se temu področju nameni petina izdatkov sklada za okrevanje evropskega gospodarstva.« Bonefeld-Dahlova je prepričana, da se bo tako nadoknadil zaostanek EU za svetovnimi velesilami, ob tem pa voditelje evropskih držav kliče naj izkoristijo sredstva, saj je zdaj čas za doseganje ciljev.
Vloga Slovenije pri digitalni preobrazbi
Obenem pa se v Sloveniji slišijo tudi pozivi po dopolnitvah prioritet slovenskega digitalnega dosjeja za predsedovanje Sveta EU. Mreža NVO-VID je že predlagala aktivnosti, ki bi jih Slovenija naj izvedla med predsedovanjem.
EU si odločno želi zeleno in digitalno pokoronsko obdobje. FOTO: Ina Fassbender/Reuters
Krepitev zaupanja v digitalne tehnologije
Eurobarometer medtem ugotavlja da 34 odstotkov Evropejcev ni pripravljenih varno deliti svojih osebnih podatkov za izboljšanje javnih storitev, več kot polovica pa je prepričanih, da vsaj enkrat na teden naletijo na informacije, za katere menijo, da potvarjajo resnico ali so napačne.
Ob potrebah krepitve zaupanja v digitalne tehnologije, pa se kaže tudi nuja po zmanjševanju digitalne vrzeli, ki nastaja zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. Slednje se je kazalo že v času marčevske karantene, ko so številni otroci iz socialno ogroženih družin izostali od pouka, zgolj zato, ker niso imeli dostopa do računalnikov in spletnih orodij.
