Veliko dela za Liverpool v majhnem mestu z velikim srcem

Nogomet je v torek zvečer spet zasijal v vsem svojem nepredvidljivem sijaju: Liverpool, ki je bil tako prepričljiv na prvi tekmi polfinala lige prvakov proti Villarrealu, je v prvem polčasu povratnega obračuna povsem nebogljen že zapravil prednost dveh golov, nato pa v velikem slogu uprizoril preobrat in se v finale prebil celo z zmago. Šest dni po prvem obračunu na Anfieldu, kjer je Villarreal zmogel v dobrih 93 minutah igre le enkrat streljati proti domačim vratom, je bil tokrat Liverpool tisti, ki mu v prvih 47 minutah ni uspelo zaposliti vratarja Geronima Rullija. Domači so že v tretji minuti dobili tisto, kar so v lovu na nepričakovan preobrat najbolj potrebovali – hiter zadetek Boulaya Die, ko je mrežo v enem zadnjih napadov prvega polčasa zatresel še Francis Coquelin, je večer že začel dobivati epske razsežnosti.

Toda Jürgen Klopp je očitno dobro unovčil pomembne minute v slačilnici, vse do zadetka Fabinha v 62. minuti je praktično igral le še Liverpool, potem ko je silovit pritisk rumenih začel popuščati že v zaključku prvega polčasa. Poti nazaj ni bilo več, ko je pet minut po golu Fabinha neprepričljivega vratarja Rullija matiral še rezervist Luis Diaz, 12 minut po prvem golu gostov je za popoln preobrat poskrbel Sadio Mane in slavje se je lahko začelo.

»Ob polčasu smo le pojasnili, da se moramo pametneje premikati. Ni bilo fleksibilnosti, ničesar, ob igri mož na moža v obrambi pa so tekmo speljali na svoj mlin,« je po tekmi dejal Klopp, ki se je s četrto uvrstitvijo v veliki finale že izenačil z legendarnima Alexom Fergusonom in Marcellom Lippijem. Štirikrat je v finalu do sredinega povratnega obračuna z Manchester Cityjem igral tudi trener madridskega Reala Carlo Ancelotti.

»Pred tekmo sem fantom povedal, da bi rad jutri prebiral naslove, ki bodo govorili o pošastni miselnosti, želel sem si, da ne bi branili rezultata. Tega v prvem polčasu nisem videl, v drugem pač. Po 500 tekmah, ki so jih fantje odigrali, se to lahko zgodi in je nekaj čisto običajnega. Nekaj posebnega pa je naš odziv. Zelo težko se je uvrstiti v tri finala v eni sezoni, verjetno zato ni še nikomur uspelo, a nam je. Zagotovo bomo nabrušeni za finale lige prvakov, ko se enkrat pojavi na našem urniku,« je dodal Klopp.

Salah izbral Real

Mohamed Salah med velikim slavjem ni skrival, da si sam najbolj želi ponovitve finala iz leta 2018, ko je bil od Liverpoola v Kijevu s 3:1 boljši Real, Egipčan pa je tekmo končal s poškodbo rame po odmevnem dvoboju s kapetanom kraljevega kluba Sergiom Ramosom. »Izgubili smo tisti finale, zato se želim spet pomeriti z njimi in jim, upajmo, tokrat tudi odvzeti naslov,« je za BT Sport dejal Salah, medtem ko Klopp ni želel izbirati in dejal le, da Liverpool v vsakem primeru čaka izjemno velika tekma.

Villarreal? S tako visoko dvignjeno glavo je polfinale v bogati zgodovini tekmovanja zapustil le malokdo, kljub lanskemu naslovu v evropski ligi rumeni podmornici nihče ni pripisoval nikakršnih možnosti v boju z Juventusom in Bayernom, kaj šele po porazu z 0:2 v Liverpoolu, a so angleškega velikana na svoji zelenici spravili v položaj, ki ga v zadnjih sezonah niti slučajno ni vajen. Karizmatični predsednik Fernando Roig, ki finančno podpira tudi košarkarje Valencie s slovenskima reprezentantoma Klemnom Prepeličem in ​Mikom Tobeyjem na čelu, je okrcal »tekmi nedoraslega« in »pristranskega« nizozemskega sodnika Dannyja Makellieja zaradi nedosojene enajstmetrovke nad Giovanijem Lo Celsom v prvem polčasu. Trener Unai Emery je bil bolj spravljiv in se še danes verjetno sprašuje, kaj bi bilo, če bi imel neumornega napadalca Gerarda Morena na voljo že na prvi tekmi, in bi Rulli zbral kakšno obrambo več.

»Po njihovem prvem golu nismo več imeli moči za odgovor, tudi Gerardova poškodba nam je psihično škodovala. To je majhno mesto z velikim srcem. Projekt družine Roig je zelo stabilen in nam omogoča takšne trenutke,« je bil ponosen Emery.