Veliko več smo kot to, kar so nam dopovedovali v preteklosti

 

Avtor dvanajstih knjig, ki so prevedene v 40 jezikov, svoje trditve naslanja na najnovejša znanstvena spoznanja. Pravi, da vse naše življenje temelji na zgodbi, ki si jo pripovedujemo glede na to, kar so nas naučili, naj si mislimo o sebi. V skladu s svojo zgodbo rešujemo težave, izbiramo partnerje, sprejemamo odločitve … Zdaj pa živimo v času, ko paradigme, ki so napajale našo staro zgodbo, ne delujejo več. Sodobne raziskave namreč dokazujejo, da v resnici nismo nemočni in ločeni od drugih in vesolja, ampak povezani, da oddajamo in sprejemamo informacije in lahko sami vplivamo na svoje telesne procese – tudi samozdravljenje in dolgoživost.

»Vsak človek, ki ga povabite v svoje življenje, je odraz vaše samozavesti, občutka lastne vrednosti in načina, kako so vas naučili razmišljati o odnosih. Tudi vsa intimna razmerja so povezana z vašo zgodbo in s tem, kako ste se naučili gledati nase in na svet,« pravi Braden. To je še posebno pomembno, ker tudi svoje telo zdravimo glede na svojo zgodbo. Ko nekaj v njem ne deluje prav, se na to informacijo namreč odzovemo usklajeno z njo. »Naša zgodba o tem, kdo smo in od kod prihajamo, sicer izvira iz naše družine, vsega, kar so nas učili med odraščanjem, v šoli, od prijateljev, medijev …« pojasni in doda, da se trenutno odvija bitka za našo zgodbo, misli in prepričanja, celo za našo človečnost. »Znanost so ugrabile korporacije, religija, politika in finančne institucije, ki izmed najnovejših spoznanj izbirajo in razširjajo samo tiste, ki jim koristijo. Zato je zdaj ključno, da se zavemo resnice o tem, kdo smo, ter spremenimo svojo zgodbo,« poziva. »Učili so nas namreč, da živimo v mrtvem in ločenem vesolju, v katerem so za napredek zaslužne naključne mutacije. Da sta temeljni pravili v naravi tekmovanje in prevlada ter se moramo boriti za obstanek. Ta stara paradigma, ki izhaja iz leta 1859 in Darwinove teorije o evoluciji, je osnova za zgodbo, ki so nam jo pripovedovali do zdaj. Sodobna znanost pa dokazuje nasprotno – da je vesolje živo, povezano in zavestno. Zato ni nič čudnega, da propada ekonomski sistem, ki je doslej napačno temeljil na tekmovalnosti. Način, na katerega delimo osnovne dobrine, kot so voda, hrana, energija in zdravila, namreč ne more več slediti stari miselnosti, ampak se mora spremeniti, ker ne deluje več,« poziva.

Mi sami smo najmočnejša tehnologija

Braden zavrača še eno idejo, ki so nam jo dolgo vcepljali, in sicer da se je človek pred 200.000 leti pojavil na Zemlji v primitivni obliki. Nasprotno trdi, da smo imeli že tedaj vse izjemne sposobnosti, ki jih imamo danes, kot so naklonjenost, sočutje, zmožnost upravljati svoje biološke funkcije. »To pomeni, da smo bili že ustvarjeni za samozdravljenje! Poleg tega, kot je dognal že Darwinov sodobnik Alfred Wallace, narava določeni vrsti daje, kar potrebuje v tistem trenutku. Obe ideji pa sta v popolnem nasprotju s tistim, kar so nas prepričevali doslej – da smo ubogi, ranljivi, se moramo nenehno braniti ter se bati nevarnega okolja, v katerem živimo,« poudari in doda, da je to vodilo v prepričanje, da moramo zasnovati stvari zunaj sebe, v zunanjem svetu, torej tehnologijo, ki nam bo prinesla varnost in nas opolnomočila. »Prav ta posledica pa se odraža v sedanjem svetu, saj smo vsi, naj se tega zavedamo ali ne, naravnani k tovrstnemu ravnanju,« izpostavlja.



»A pri iskanju rešitev zunaj sebe se sploh ne zavedamo, da ima povprečen človek 50 trilijonov telesnih celic. Vsaka od njih ima električni potencial približno 0,07 volta, kar pomeni, da imamo v telesu približno 3,5 trilijona električnega potenciala, ki ga lahko izkoristimo za zdravljenje, dolgoživost, intuicijo ... Vsaka od teh 50 trilijonov celic poleg tega deluje kot antena, podobno kot pri tranzistorju, sprejema in oddaja signale. Sposobna je shranjevati informacije, jih oddajati, sprejemati fotone svetlobe – svetlobne informacije. Nenehno se povezujemo s svojim okoljem prek elektromagnetnih frekvenc. Tudi DNK deluje kot antena, ki nam pomaga shranjevati in pridobivati informacije, podobno kot računalnik. To pa pomeni, da mi sami delujemo kot tehnologija – svoje celične membrane in nevrone lahko primerjamo s čipi in žicami,« izpostavlja in doda, da je paradoksalno, da pravzaprav poskušamo izdelati zunanjo tehnologijo po vzoru svojih notranjih sposobnosti – računalnike, ki delujejo tako kot možgani, kamere, ki posnemajo funkcijo človeškega očesa … »Pri tem pa se ne zavedamo, da lahko sami uravnavamo svojo notranjo tehnologijo, okrepimo imunski sistem, aktiviramo encime za dolgoživost, vklopimo intuicijo ter večjo odpornost proti spremembam. In kako lahko upravljamo svoje notranje sisteme? Z mislimi, čustvi, prepričanji, dihanjem in osredotočenostjo,« pravi.

Stopamo v nov svet

»Pri tem,« poudarja, »vedno pridemo do ljubezni. Do vprašanja, ali se imamo dovolj radi, da živimo in se odločamo za tisto, kar bo hranilo naše telo. Smo pripravljeni živeti najboljšo različico sebe? Če je odgovor da, to spremeni vse, tudi naš odnos do pandemije, politike, znanosti in religije. Vedeti moramo namreč, da se naši izvoljeni predstavniki na državni ravni vsega tega ne zavedajo. Njihove odločitve in izbire temeljijo na stari zgodbi, preživeli paradigmi tekmovalnosti, boja in ločenosti, čeprav je na kocki obstoj planeta,« pravi in doda, da jih vseeno ne smemo obsojati. »Naučeni smo namreč, da demoniziramo in sovražimo vse, kar nam ne služi več, ko gremo v novo smer in se začnemo odločati drugače. Toda to ni dobro za nas. Vse življenje smo bili navajeni, da so nam naše zgodbe govorile, da smo nevredni, neuspešni, da se moramo primerjati z drugimi, da smo dobri ali slabi, imamo prav ali se motimo.



Toda ta vzorec vzdrži le, dokler se z nekom primerjaš. Če se prenehaš in spustiš, pa je vse v preteklosti samo izkušnja, učna lekcija, ki je do določene mere delovala, saj nas je privedla tja, kjer smo danes. Zdaj lahko z novim razumevanjem spustimo stara prepričanja. Blagoslovimo jih in spustimo. Stopamo v nov dan in nov svet. Z vsako mislijo ga namreč ustvarjamo. Nismo več nemočne žrtve sveta, ki ga ne moremo nadzorovati. In vemo, da je nesmiselno nadomeščati svojo mogočno notranjo tehnologijo z zunanjo, da bi se počutili varne,« pravi in doda, da želi prav to doseči transhumanizem. »Znanost mora kljub napredku ohraniti moralo in človeške vrednote. Odlično je, če lahko tehnologija olajša življenje npr. poškodovanim vojnim žrtvam, ne smemo pa dopustiti, da nadomešča človeško čustveno in seksualno intimnost. Raziskave namreč že kažejo, da pametna tehnologija in računalniške igrice vplivajo na plodnost in se v zahodni populaciji pri moških niža število semenčic. To je še bolj skrb vzbujajoče, če vemo, da se naše telesne sposobnosti evolucijsko ohranjajo, le če jih uporabljamo. Če bo torej prevladala uporaba zunanje tehnologije pred našimi notranjimi potenciali, jih bomo v naslednjih generacijah izgubili,« svari.

Braden pa kljub vsemu ostaja optimist. »Verjamem, da trenutno stanje sveta prinaša nove priložnosti. Sami morate postati tisto, kar si želite videti v svetu – in usposobljeni ste za to, da to dosežete. Upravljajte svojo energijo, vitalnost, sprostite svoje neskončne možnosti samozdravljenja, uporabite svojo notranjo tehnologijo,« pravi. »Vaše vsakodnevne odločitve in odnos do drugih naj izhajajo iz ljubezni. Postavite si nove cilje, meditirajte, da bodo vaši možgani in srce delovali bolj koherentno. Bodite čuječi, vadite jogo, pranajamo, dihajte! Veliko več ste namreč kot to, kar so vam dopovedovali v preteklosti!«


​