Veliko zaskrbljenosti zaradi dogajanja v nuklearki Zaporožje
Glavni poudarki:
- Evakuacija prebivalcev Mariupola znova ni uspela
- Rusija pridržala 2500 protestnikov
- Erdogan poziva Putina, naj podpiše mirovni sporazum, a Putin se ne da
- Viza in Mastercard prekinjata delovanje v Rusiji
- Skandinavske države obrnile mnenje o članstvu v Natu
- Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu
21.05 IAEA globoko zaskrbljena zaradi dogajanja v nuklearki Zaporožje
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje. Potem ko so jo zavzeli Rusi, so namreč komunikacije s to največjo nuklearko v Evropi motene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske oblasti so obvestile IAEA, da morajo upravljavci nuklearke zdaj sprejemati ukaze ruskih sil. Slednje pa so ugasnile nekatera mobilna omrežja in internet, prekinjene so telefonske povezave, elektronska pošta in faks. Mobilne telefonske povezave so slabe, so sporočili z IAEA.
19.18 Rusija obtožuje Ukrajino, da je razvijala biološko orožje
Rusija je obtožila Ukrajino, da je s pomočjo ZDA razvijala biološko orožje. Kot je danes izjavil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov, so dobili dokaze o obstoju takšnega programa, ki so jih Ukrajinci skušali uničiti. Konašenko je poleg tega zagrozil ukrajinskim sosedam, naj ne nudijo svojih letališč ukrajinskim letalom.
Na nocojšnji novinarski konfrenci v Moskvi je Konašekov dejal, so dobili dokaze, da so Ukrajinci ob začetku ruskega napada 24. februarja na hitro uničevali številne nevarne patogene, od povzročitelja kuge in antraksa do kolere in tularemije. Napovedal je, da bodo dokumentacijo, ki naj bi dokazovala tudi ameriško financiranje, razkrili v bližnji prihodnosti, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
17.35 Putin v pogovoru z Macronom pozdravil zamisel o sestanku z IAEA
Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu danes dejal, da je zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine koristna in da bi sestanek lahko potekal prek video povezave ali v tretji državi. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev.
Macron je v današnjem skoraj dvournem telefonskem pogovoru Putinu izrazil zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile.
17.00 Poroka sredi vojne
Fotografi so sredi vojne vihre v objektiv ujeli poročno slavje. Skoraj nezamisljivi posnetki so iz kontrolne točke na obrobju Kijeva, kjer sta si večno zvestobo obljubila Valerij in Lesja, oba pripadnika ukrajinske vojske. Oblečena sta v vojaško uniformo. Poročil ju je kijevski župan.
16.50 Ukrajinske sile naj bi imele zajetih več sto ruskih vojakov
Ukrajinske sile imajo po besedah predsednika Zelenskega zaprtih več sto ruskih vojakov. Njegovih navedb sicer ni mogoče neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Koliko ujetnikov ima katera stran, za zdaj ni znano. Zelenski je sicer v svojem video nagovoru dejal, da v Ukrajini poteka »boj, kje bo potekala meja med življenjem in suženjstvom«. To po njegovih besedah velja tudi za Rusijo.
16.40 Poljski predsednik v svojih vilah nastanil begunce iz Ukrajine
Pri nastanitvi beguncev iz Ukrajine, od koder jih je od začetka ruske invazije največ pribežalo na Poljsko, je dobrodošel vsak dodaten prostor. Vrata svojih uradnih prostorov je beguncem odprl tudi poljski predsednik Andrzej Duda, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na pobudo poljske prve dame Agate Kornhauser-Duda v dveh predsednikovih uradnih vilah že nekaj dni bivajo begunci iz Ukrajine, je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal vodja predsednikovega urada Adam Kwiatkowski. Kmalu bo tam nastanjene begunce obiskala tudi predsednikova žena, je dejal.
Predsednik Duda ima ob predsedniški palači Belvedere v Varšavi na voljo še štiri vile, med drugim na polotoku Hel ob Baltskem morju in v zimskem športnem letovišču Wisla, poroča dpa.
16.20 Rusija pridržala 3500 protestnikov
V Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih ruskih mestih je bilo prijetih okoli 3500 ljudi, ki so se udeležili »neodobrenih shodov«, je danes sporočila tiskovna predstavnica ruskega notranjega ministrstva Irina Volk. Ruska policija je "zagotovila spoštovanje reda in miru", je poudarila po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.
V Moskvi se je na shodu proti vojni v Ukrajini zbralo okoli 2500 ljudi. Od tega so jih okoli 1700 prijeli. V Sankt Peterburgu se je zbralo okoli 1500 ljudi, aretirali pa so jih okoli 750. Po drugih mestih je protestiralo še okoli 1200 ljudi in prijeli so jih 1061, je še povedala Volkova.
16.15 Umrlo najmanj 364 civilistov
Od začetka vojne 24. februarja je v Ukrajini umrlo 364 civilistov, 759 jih je bilo ranjenih, navajajo Združeni narodi. A številke so morda še višje, so dodali.
16.00 Zakaj je načrt evakuacije propadel?
Rdeči križ je sporočil, da jim ni uspelo rešiti 200.000 ljudi iz Mariupola. Humanitarne ekipe so začele odpirati evakuacijsko pot do Zaporožja, a so se znova začeli napadi. Ruska in ukrajinska stran se namreč nista dogovorili o poti in času, kdaj naj bi evakuacija potekala, o tem, kdo se lahko evakuira in o tem, ali lahko v mesto pripeljejo humanitarno pomoč.
15.15 Putina klical tudi Macron
Ruski predsednik Putin in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes znova govorila po telefonu. Pogovor je trajal uro in 45 minut, so pojasnili v Macronovem uradu, o čem sta govorila niso pojasnili. Govorila sta tudi v četrtek. Macron je takrat sporočil, da je pod vtisom, da želi Putin zavzeti celotno Ukrajino. Macron je eden redkih voditeljev, ki je v zadnjih dneh govoril s Putinom.
15.15 Letališče uničeno
Civilno letališče Vinica, zahodno od Kijeva je uničeno, je sporočil ukrajinski predsednik Zelenski.
14.45 Tudi drugi dan zapored ni šlo
Rdeči križ je sporočil, da se je evakuacija iz Mariupola prekinila. Ukrajinska in ruska stran obtožujeta druga drugo za kršenje začasnega premirja.
New York Times pa poroča, da so ruski vojaki v obstreljevanju ubili tri člane iste družine, ki je skušala zbežati iz Irpina.
14.30 Blinken potrdil razmišljanja o dobavi letal Ukrajini, zagotovil podporo Moldaviji
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes potrdil, da ZDA razmišljajo o tem, da bi Poljski poslale vojaška letala, če se Varšava odloči za dobavo svojih migov Ukrajini, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi letal Ukrajini, so pred tem poročali tudi ameriški mediji. Blinken je na novinarski konferenci v moldavski prestolnici Kišinjov, kjer se je danes mudil v okviru evropske turneje, dejal, da ZDA preučujejo možnost nadomestitve letal, ki bi jih Poljska zagotovila Ukrajini.
Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na ameriške uradnike, bi glede na predlog Washingtona Poljska poslala Ukrajini svoja bojna letala tipa mig, na katere so navajeni tudi ukrajinski piloti. V zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16. Po besedah Blinkna sedaj potekajo pogovori z ukrajinsko vlado o tem, kaj potrebujejo, da bi se zoperstavili ruski agresiji.
Blinken se je pred obiskom v Moldaviji v soboto mudil na Poljskem, kjer se je z najvišjimi poljskimi predstavniki pogovarjal o nadaljnji varnostni pomoči ZDA v luči ruske invazije na Ukrajino.
Poljska je medtem danes vnovič zanikala poročila, da namerava Ukrajini dobaviti sovjetska bojna letala. »Poljska ne bo poslala svojih bojnih letal v Ukrajino in ne bo dovolila uporabe svojih letališč. Pomembno pomagamo na mnogih drugih področjih,« je na twitterju sporočila vlada v Varšavi.
14.30 Ruski Gazprom zagotavlja, da plin proti Evropi teče nemoteno
Spopadi v Ukrajini in tudi zahodne sankcije proti Rusiji ne vplivajo na dobavo ruskega plina Evropi, so danes zatrdili v ruskem energetskem gigantu Gazprom. Plinovodi v Ukrajini so sicer zaradi spopadov poškodovani na šestih mestih, a kot zagotavljajo v Moskvi, plin proti Evropi teče nemoteno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov, so količine plina, ki tečejo čez Ukrajino, v normalnem obsegu. Zaradi bojev v Ukrajini je sicer plinsko omrežje v Ukrajini poškodovano na šestih mestih. Več sto tisoč ljudi je zaradi tega brez plina in s tem tudi ogrevanja. Na 16 razdelilnih postajah - med njimi v Kijevu, Harkovu, Zaporožju, Donecku in Lugansku - so morali tudi ustaviti delo, še navaja dpa.
Moskva sicer vseskozi zatrjuje, da ne bo ustavila dobav plina Evropi, čeprav je ta proti Rusiji sprejela ostre sankcije zaradi napada na Ukrajino. Ta pa je najpomembnejša tranzitna država za prenos plina iz Rusije naprej v Zahodno Evropo.
13.25 Je evakuacija znova propadla?
Britanski Guardian poroča, da proruski separatisti in ukrajinska nacionalna garda obtožujejo drug drugega, da se tudi danes ni vzpostavil humanitarni koridor iz Mariupola. Ukrajinska televizija je prikazala, da se nadaljuje obstreljevanje mesta, čeprav naj bi zaživelo začasno premirje, da bi evakuirali prebivalce. Tiskovna agencija Interfax navaja, da naj bi iz mesta odšlo le okoli 300 ljudi, mestne oblasti so načrtovale evakuacijo okoli 200.000 ljudi.
13.20 Putin bo vojno ustavil, če bo dobil svoje
Rusija bo svojo agresijo nad Ukrajino ustavila le, če bodo dobili, kar zahtevajo, so po pogovorih med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in turškim predsednikom Tayyipom Erdoganom sporočili iz Kremlja. Putin je še dejal, da »vojaška operacija« teče po načrtih in da želi, da bi bila Ukrajina v pogajanjih bolj konstruktivna. Erdogan je po poročanju tujih medijev pozval Putina naj preneha z nasiljem v Ukrajini, naj odpre humanitarne koridorje in naj podpiše mirovni sporazum. V izjavi iz urada turškega predsednika še navajajo, da je telefonski pogovor tekel eno uro. Erdogan je Putinu povedal, da je Turčija pripravljena pomagati pri vzpostavitvi miru. Voditelja sta se pogovarjala tudi o odnosih med državama.
13.20 Zelenski poziva Ruse na ulice
Ukrajinski predsednik Zelenski je Ruse pozval na proteste. Na tisoče ljudi so ruske oblasti že zaprte zaradi protestiranja zaradi ruske invazije. Pred Rusi je negotova prihodnost, saj bodo sankcije državo pahnile v ekonomsko krizo. »Državljani Rusije – to ni samo bitka za mir v Ukrajini, to je bitka za vašo državo. Če boste tiho zdaj, bo namesto vas v prihodnje govorila revščina. Odgovarjala pa bo samo represija,« je v ruščini nagovoril prebivalce sosednje države.
12.45 Izrael skuša biti mediator
Izrael želi pomagati pri iskanju premirja med Rusijo in Ukrajino, je poudaril izraelski premier Naftali Bennett. Za mediacijo ga je zaprosila Ukrajina, saj je izraelska vlada v dobrih odnosih tako z Ukrajino kot Rusijo. Bennett v televizijskem pogovoru ni spregovoril o triurnem srečanju s Putinom v soboto. Izrael je obsodil rusko invazijo, v Ukrajino je poslal humanitarno pomoč. ne pa tudi vojaške.
12.45 Papež: To je vojna
Papež Frančišek je poudaril, da v Ukrajini ne gre za vojaško operacijo, kakor dogajanje opisujejo Rusi, ampak vojno. »V Ukrajini tečejo reke krvi in solza. To ni vojaška operacija, ampak vojna, ki vodi v smrt, uničenje in bedo,« je dejal papež.
12.40 Nova pot iz Mariupola
V Mariupolu je zaživela enodnevna prekinitev ognja, da bi lahko evakuirali prebivalce, ki so bili več dni ujeti v mestu, kjer sicer živi več kot 400.000 ljudi, navaja BBC. Za zdaj ni potrdil, da so avtobusi z begunci začeli voziti iz mesta.
11.36 Bombardiranje Odese?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da bodo ruske sile bombardirale Odeso na obali Črnega morja. »Rakete v Odeso? To bo vojni zločin,« je, kot poroča Reuters, dejal Zelenski.
10.55 Na Poljskem že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine
Na Poljsko je prispelo že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine. Kot je danes sporočila poljska mejna policija, je od začetka ruskega napada 24. februarja mejo med Ukrajino in Poljsko prečkalo 922.400 beguncev. Samo v soboto jih je prišlo 129.000, danes pa do sredine dopoldneva že 39.800, so navedli.
Po podatkih poljskega zunanjega ministrstva je velika večina prišlekov ukrajinskih državljanov. So pa zabeležili tudi državljane Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka, ZDA in drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Združeni narodi navajajo, da je v 10 dneh Ukrajino zapustilo 1,5 milijona ljudi.
10.55 ZDA naj bi se dogovarjale s Poljsko za dostavo letal Ukrajini
Washington si prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo, so v soboto poročali ameriški mediji. Glede na predlog bi Poljska poslala Ukrajini letala iz sovjetske dobe, v zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16, so nakazali ameriški uradniki.
»S Poljaki sodelujemo glede tega vprašanja in se posvetujemo z ostalimi našimi zavezniki v Natu,« je po poročanju Wall Street Journala in televizijske mreže NBC povedal uradnik Bele hiše.
Ruska invazija na Ukrajino, ki traja že enajsti dan, je terjala visok človeški in gospodarski davek, ukrajinske oblasti pa poročajo o na stotinah ubitih civilistov. Zahodni zavezniki so Ukrajini dostavili orožje, strelivo in finančno pomoč.
10.18 Prekinitev ognja v Mariupolu
V Mariupolu je začela veljati začasna prekinitev ognja, da bi lahko evakuirali prebivalce. Podobno začasno prekinitev ognja so napovedali tudi za včeraj, a jo je ruska stran kršila in nadaljevala z obstreljevanjem. V mestu živi okoli 440.000 prebivalcev.
Evakuacija naj bi se začela natančno opoldne po lokalnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem času). V ta namen naj bi se ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. po srednjeevropskem) začela prekinitev ognja, ki naj bi trajala najmanj do 21. ure po lokalnem času (do 20. ure po srednjeevropskem), navaja nemška tiskovna agencija dpa.
10.15 Jedrska elektrarna deluje normalno
Varnostni sistemi v največji ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje so nedotaknjeni. Ukrajinske jedrske oblasti so še v stiku z zaposlenimi, zdaj delujeta dva od šestih reaktorjev. Še tri ukrajinske jedrske elektrarne delujejo normalno, navajajo v mednarodni agenciji za jedrsko energijo.
Delavci v elektrarni v Černobilu so na delovnih mestih že 11 dan zapored, potem ko je elektrarno zasegla ruska vojska. Menjav zaposlenih ne morejo opraviti.
9.20 Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu
Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski sta v soboto zvečer ponovno govorila po telefonu o položaju v Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Biden je Zelenskemu znova zagotovil podporo in mu pojasnil ukrepe proti Rusiji, »da bo trpela posledice svoje agresije na Ukrajino«, so sporočili iz Bele hiše.
Kot so pojasnili, je Biden v dobre pol ure dolgem telefonskem pogovoru Zelenskemu pojasnil, kaj vse delajo ZDA doma in z zavezniki, da bi Rusija plačala kar najvišjo ceno zaradi svojega napada na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izpostavil in hkrati pozdravil je predvsem odločitev največjih ponudnikov kreditnih kartic, ameriških podjetij Visa in Mastercard, da začasno ustavljata delovanje v Rusiji.
Zelenskemu je tudi obljubil, da bodo ZDA še povečale humanitarno in gospodarsko pomoč Ukrajini, pa tudi vojaško, še poroča dpa.
8.40 Umrlo več kot 11.000 ruskih vojakov
Ukrajinska vojska navaja, da je od začetka invazije umrlo več kot 11.000 ruskih vojakov. Uničenih je bilo 285 ruskih tankov, 44 letal i 48 helikopterju, navajajo na ukrajinskem obrambnem ministrstvu. »Samo včeraj so več kot 650 ranjenih ruskih vojakov odpeljali v bolnišnico v Brijanki,« navajajo v poročilu, ki ga povzema Guardian.
8.20 Rusi presenečeni nad odporom
Rusija je presenečena nad ukrajinskim odporom, ugotavljajo britanski obveščevalci v poročilu, ki ga povzema britanski Guardian. Ukrajinska vojska še naprej napada ruske konvoje, zato napredujejo počasneje. Obveščevalci rusko strategijo primerjajo s strategijami, ki jih je Rusija ubrala v Siriji leta 2016 in Čečeniji leta 1999, ko so napadali poseljena območja. Britansko obrambno ministrstvo še ugotavlja, da Rusi bombardirajo naseljena območja, da bi zlomili ukrajinsko voljo in moralo, še navaja BBC.
8.20 Uničevanje domov se nadaljuje
Ukrajinske reševalne službe poročajo, da je bilo uničenih več hiš na območju mesta Žitomir, okoli 140 kilometrov severozahodno od Kijeva. Okoli 15 domov je bilo uničenih tudi v mestu Ovruč, ena oseba je bila ubita v kraju Korosten.
6.35 Pridruževanje Natu?
Ruska invazija na Ukrajino vpliva na razmislek o članstvu v Natu. V skandinavskih državah so se do zdaj držali stran od zveze, a prebivalce in politiko Švedske in Finske je močno pretresla izjava ruskega zunanjega ministrstva, da bi kakršen koli korak k Natu imel vojaške posledice, navajajo tuiji mediji. Tako se je javno mnenje obrnilo v prid severnoatlantski zvezi, do zdaj so menili, da so varni, če so nevtralni.
6.25 Kitajska za dialog
Kitajski zunanji minister Wang Yi je ameriškemu kolegu Anthonyju Blinknu sporočil, da bo uradni Peking proti vsakršni akciji, ki dodaja »olje na ogenj«. Zavezma se za neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Po njegovem se lahko vojna konča le z dialogom. To je, kot navaja BBC, drugi telefonski pogovor med kitajskim in ameriškim zunanjim ministrom ta teden.
Kitajska Rusije še ni obsodila, na eni strani namreč želi ohraniti tesne stike z Moskvo, na drugi pa ne želi, da bi bila videti, kot da podpira vojno.
6.20 Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji
Velikana med ponudniki kreditnih kartic, ameriški podjetji Visa in Mastercard začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Gre za zadnji v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak. Podjetje Mastercard je sporočilo, da se je glede na naravo trenutnega konflikta, ki da je brez primere, in glede na negotovo ekonomsko okolje odločilo ustaviti svoje omrežne storitve v Rusiji.
Tudi Visa je podobno sporočila, da bo »v prihodnjih dneh v sodelovanju s svojimi strankami in partnerji v Rusiji sodelovala pri ustavitvi vseh transakcij«.
Po tem denimo v Rusiji izdane kartice v tujini ne bodo več delovale. Kreditnih kartic, ki so jih izdale finančne institucije izven države, pa v Rusiji ne bo več mogoče uporabljati, sporočilo Vise povzema nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da je Mastercard napovedal enako ukrepanje.
Že pred tem sta podjetji v preteklih dneh dostop do svojih plačilnih omrežij onemogočili ruskim bankam, ki so jih doletele mednarodne sankcije.
Prvi mož Vise Al Kelly je danes glede tega še sporočil, da obžalujejo učinke, ki jih bo njihova odločitev imela na sodelavce, stranke, partnerje, trgovce in imetnike kartic v Rusiji. Tudi pri Mastercardu so sporočili, da odločitve za ukrepanje niso sprejeli zlahka.
