Vinko Möderndorfer: Pesem na dan odžene zdravnika stran

Mnogi ga poznajo po celovečernih filmih Predmestje, Pokrajina št. 2 in Zastoj, ki so nastali po njegovih literarnih delih in poželi številne nagrade. Sicer pa tako rekoč vse, kar napiše, v hipu razproda. Z Vinkom Möderndorferjem sva se dobila v Židovski ulici v galeriji Ex Arte, kjer so okoli naju med drugim žarele slike znamenitega Zorana Mušiča.

»Če začneš dan z mislijo na lépo, se ne more zgoditi slab dan. Že misel na umetnost nosi v sebi pozitivno energijo. Umetnost podžiga ustvarjalnost, spodbuja razmišljanje. Zato vedno poskrbim, da se moj dan začne s poezijo. Na nočni omarici imam kakšen meter pesniških zbirk. Ko se zbudim, sežem po eni od njih, na slepo odprem stran ter preberem pesem. In vedno najdem pravo. Še bolje: vedno prava pesem najde mene.« Ob občudovanju krasnih slik poda tudi kritiko.

»Družba vedno premalo ceni umetnost. Večkrat politiki, ki urejajo naš svet in življenje, zamenjujejo umetnost in kulturo. Kultura je veliko širši pojem. Vsa kultura ni umetnost. Pravzaprav je umetnost presežek kulture.« Kot poudari, prava umetnost razsvetljuje ljudi. »Zaradi nje postajajo ljudje bolj kritični do sveta in do življenja, ki ga živijo. In tega se sistem boji. Pametni ljudje lahko spremenijo sistem. Zato politika, ki služi kapitalu, vedno sovraži umetnost, saj jo ta ogroža.«

Vedno je v dvomih

Celjan v Ljubljani deluje že 45 let, zato se pogovoriva o njeni kulturni situaciji. »Ljubljana je zelo kulturno in umetniško mesto. In ta razcvet kulturnega dogajanja doživljamo vsaj zadnjih 15 let. Pred tem je bila kulturno veliko bolj zaspana. Danes mestna občina s svojo kulturno politiko posveča umetnosti več pozornosti kot celotna država. Tujim obiskovalcem Ljubljana ni všeč samo zaradi tlakovanih ulic, predvsem jo občudujejo, ker je tukaj toliko kulturnih in umetniških dogodkov. Ljubljana bi morala biti, kar se kulture tiče, vsem vladam za vzgled.«

V galeriji ga je še posebno očarala slika Simona Kajtne, sicer pa ceni zelo veliko umetnikov. »Mislim, da imamo Slovenci odlične umetnike. Glede na to, da nas je tako malo, smo izjemno ustvarjalni. Ustvarjalnost nas je kot narod ohranila skozi stoletja. Ne smemo pozabiti, da smo bili vedno obkroženi z mnogo bolj agresivnimi kulturami. Kot ustvarjalci spadajo slovenski umetniki v sam svetovni vrh.«

Eden najplodovitejših in najbolj vsestranskih je zagotovo tudi Vinko, zato ga povprašam, kako bi sebe najbolje opisal ob številnih oznakah. »Mislim, da sem pesnik. Poezijo iščem in tudi ustvarjam na različnih področjih. Kaj pa je gledališče drugega kot poezija. In film? Poezija. Poezija je osnovno gibalo ustvarjanja.«

Zagotovo redko srečamo človeka, ki bi bil tako uspešen na številnih področjih, kot je Möderndorfer, in ko mu to omenim, pripomni: »Nikoli nisem ustvarjal zato, da bi bil uspešen. Vedno sem želel z ustvarjanjem nekaj povedati. Nikoli nisem povsem prepričan, da res obvladam to, kar delam. Vedno sem v dvomih. Negotov sem. Vedno sem na začetku. Vseeno mi je za formalno uspešnost. Kadar poskušam kaj ustvariti, me preganjajo čisto drugačne skrbi. Kako kaj povedati, kako najti pravi izraz, kako ostati iskren …« Več kot očitno je v tem uspešen, saj je za ustvarjanje na področjih literature, dramatike, gledališča, televizije in radia prejel čez 50 nagrad in nominacij, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado in Borštnikove nagrade.

Vina ne sme biti preveč, poezije pa ni nikdar preveč. Fotografiji: Igor Modic

»Lagal bi, če bi rekel, da mi nagrade nič ne pomenijo. Seveda mi. Nagrada je priznanje, da si nekaj ustvaril in da so to nekateri tudi opazili. Zavedam pa se, da so nagrade tudi stvar trenutka. Trenutne naklonjenosti. Stvar okusa tistih, ki jih podeljujejo. Za nagrado moraš imeti tudi srečo. Poznam ustvarjalce, ki za svoje izjemno delo niso bili nagrajeni ali so bili prevečkrat spregledani,« razloži svoj vidik med potjo v njemu ljubi Dvorni bar. »Človeka ne vzradostita zgolj hrana in vino, ampak predvsem ljudje,« izda, ko se pozdravita z gostiteljem Jožetom. Na kavi sva se med drugim pogovarjala o tem, da so mnogi umetniki zašli s svoje poti.

»Tragično se mi zdi, da nekateri ustvarjalci izgubijo svoj talent, da ga prodajo, zamenjajo za lažni uspeh. Da ne vztrajajo v svoji viziji umetnosti, ampak se prilagodijo trgu, okusu ljudi. Splošni okus ljudi pa je pogrošen. Kadar se začne umetnik prilagajati okusu množice – umre. To je tragična smrt umetnika pri živem telesu.«

Predolga pot do filma

Izvem tudi, da je življenje njegov edini navdih. »Sicer je navdih zelo romantična beseda. Bolj kot navdih cenim besedi iskrenost in delo,« pravi in razkrije, da ima navdih tudi za nov film.

»Vendar je pot do filma na Slovenskem predolga, preveč zapletena. Ni zaupanja v avtorje. Vse mora biti točkovano. V slovenskih razmerah ne bi Bergman mogel postati Bergman, niti Haneke Haneke, še manj Trier Trier … Vsi bi bili podvrženi točkovanju namesto zaupanju. Vsi bi bili podrejeni slovenski nacionalni folklori: zavisti in občudovanju povprečnosti.«

Že naslednji teden pa ga bomo videli na Ptuju, na festivalu Dnevi poezije in vina, največjem mednarodnem pesniškem festivalu v tem delu Evrope. »Užival bom v poeziji. In vinu, seveda. Predvsem pa se bom potrudil, da se bodo imeli fino tisti, ki bodo tja prišli kot ljubitelji poezije.« Dnevi poezije in vina gostijo pesnike z vsega sveta ter izbrane domače vinarje in poleg dveh častnih gostov, Carolyn Forché in Tomasza Różyckega, bo letos nastopilo še 18 pesniških gostov, med katerimi je tudi Vinko, ki meni, da gresta poezija in vino odlično skupaj.

»Razlika je samo ta: vina ne sme biti preveč. Poezije pa ni nikdar preveč.« V zadnjih mesecih ga radosti tudi nova vloga, saj je hčerka Gaja – tudi sama zelo nadarjena režiserka in scenaristka – rodila sina. »Super je biti dedek. Ko sem dobil hčerko, sem bil zelo mlad, imel sem toliko dela sam s sabo, da nisem bil preveč dober očka. Zdaj bom boljši dedek. Popravni izpit? Ja. Mali Lukas in njegovi starši so srečni. Jaz pa tudi.« Z Vinkom bi se lahko človek pogovarjal ure in ure, ker je res prijeten sogovornik, vredno pa je tudi upoštevati njegovo priporočilo: »Preberite vsak dan eno pesem. Pomaga.«