Vino častijo že od rimskih časov
V ponedeljek, 8. julija, bo v hali B Pomurskega sejma odprtje jubilejnega, že 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona.
Množico ocenjevalcev, vinoljubov in gostov bodo nagovorili Boštjan Zidar, predsednik ocenjevanja, Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, in Sanja Ferjančič, vinska kraljica Slovenije 2024, medtem pa bo na cimbale igral Andi Sobočan.
Strokovne komisije bodo potem v štirih dneh ocenile na stotine vrhunskih vin iz Slovenije in tujine. Izdelke na mednarodnem ocenjevanju kakovosti vina bodo ocenjevale strokovne in neodvisne komisije certificiranih in izkušenih preizkuševalcev, ki prihajajo s fakultet biotehniške usmeritve, vinarstva, inštitutov za kakovost ... Pogoj je, da imajo za ocenjevanje opravljena dodatna usposabljanja, da so pridobili ustrezne certifikate in imajo dobre, predvsem pa tudi mednarodne reference.
Zagotovljena anonimnost
Pri ocenjevanju je zagotovljena popolna anonimnost vzorcev. Ocenjevalci so med sabo prostorsko ločeni, tako da med njimi ne more biti dogovarjanja. Člani komisij vnašajo rezultate individualno, tablično, poseben program pa jih zbere v skupno oceno. Strokovnjaki senzorično ocenjujejo zunanji videz vina, njegovo sestavo in barvo, teksturo, vonj in okus.
Tisočletna zgodovina
Radgonsko območje slovi po izjemno bogati vinsko-vinogradniški tradiciji in zgodovini. Prav v Gornji Radgoni so bili pred več kot 170 leti prvi na našem ozemlju, ki so začeli polniti penine po klasični metodi.
Gornja Radgona in njena okolica sta že vse od rimskih časov tudi dom najboljše trte in najžlahtnejših vin. Z izkušnjami pridelave pa je čez stoletja rasla tudi živahna trgovina z vinom. Tako so radgonski meščani že leta 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina brez carine in mitnine po vsej Štajerski in Avstriji. Kot posest deželnega vojvode je Radgona ohranila tržne privilegije v trgovini z vinom tudi ves srednji vek. Ta tradicija je bila močna še v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1877 je bila v mestu tudi velika razstava kmetijskih pridelkov, živine in vinogradniške dejavnosti.
Vino in nogomet
Pomurski sejem se je proslavil tudi kot organizator prestižnega vinskega ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona, ki je tudi pomemben del UENFW – Zveze evropskih nogometnih reprezentanc vinarjev. Gre za organizacijo, ki je zavezana temeljnim vrednotam Evropske unije in svetovnega prijateljstva na podlagi kulturnih vrednot vina, nogometa in izobraževanja. Leta 2023 je bilo v sklopu ocenjevanja Vino Slovenija tudi prvič organizirano vinsko tekmovanje VinoEuro.
Pridelava, nega in trženje vina so se v teh krajih nadaljevali tudi v 20. stoletju. Častitljivo vinsko zgodovino je v minulih šestdesetih letih s sejmom in strokovnim ocenjevanjem dodobra nadgradil tudi Pomurski sejem. Leta 1961 je potekala prva razstava radgonskih vin v zadružni dvorani v Gornji Radgoni. Vina so bila pomemben del sejemske predstavitve tudi leta 1962, in sicer na prvi prireditvi, ki so jo poimenovali Pomurski sejem. Ko se je leta 1973 sejmišče preselilo na novo lokacijo, so organizirali tudi prvo neuradno ocenjevanje vin.
Kot rojstno leto modernega ocenjevanja pa vendarle štejemo leto 1974: takrat je strokovna komisija opravila prvo uradno ocenjevanje.
1320 Radgončani pridobijo privilegij tovorjenja vina brez carine. 1961 - prva razstava radgonskih vin. 1974 - prvo uradno ocenjevanje vin. 2006 - prvič podelijo priznanje vinar leta.
Leta 1996 je začel Pomurski sejem širiti vinsko kulturo in prepoznavnost slovenskih vin tudi s projektom Vinska kraljica Slovenije. Leta 2002 se je slovenskemu ocenjevanju vina pridružilo ocenjevanje vina sorte traminec tudi v konkurenci sosednjih držav Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Leta 2004 je potekalo Odprto državno ocenjevanje vin, ki je imelo dotlej največje število slovenskih vzorcev, hkrati pa je bilo odprto za vso mednarodno konkurenco. Leta 2006 je bilo prvič podeljeno priznanje vinar leta. V letu 2007 se je rodila nova blagovna znamka ocenjevanja, odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona, in leta 2010 še odprto državno ocenjevanje bio vin. Leta 2019 je bila prvič podeljena nagrada Stanka Čurina za najvišje ocenjeno kapljico Vino Slovenija Gornja Radgona.
Glas, ki se širi
Medalje ocenjevanj, s katerimi vinarji označujejo svoje buteljke v oglaševanju in na trgovskih policah, se vedno znova dokazujejo za odlično promocijsko in tržno sredstvo ter kot nepogrešljivo merilo kakovosti za same proizvajalce pa tudi za ljubitelje vin. Največji pomen imajo seveda v regiji, ki obsega Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko; njihov glas pa se vse bolj širi tudi po svetu.
Ocene strokovnih in izkušenih enologov pomenijo namreč potrditev tradicionalne odličnosti ter tudi preizkus kakovosti sodobnih pristopov k vinogradništvu in kletarjenju.
Vinar leta je priznanje, ki ga prejme tisti, ki pridobi za pet vzorcev vina v treh različnih kategorijah največ točk.
Najbolje ocenjeni izdelki so nagrajeni z velikimi zlatimi, zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami ter šampionskimi naslovi. Med posebna priznanja sodijo tudi prvaki vinskoturističnih cest, nagrada Stanka Čurina in vinar leta. To priznanje prejme vinar oziroma vinska klet, ki pridobi za pet vzorcev vina v treh različnih kategorijah največ točk.
1877 je bila velika kmetijska razstava.
