Evropski delegirani tožilci
Vlada bo ponovila postopek imenovanja, ministrica odstopila
Vlada je sprejela sklep o razveljavitvi postopka imenovanja evropskih tožilcev. Ministrica za pravosodje je odstopila.
Odpri galerijo
Vlada je potrdila sklep o razveljavitvi sedanjega postopka izbire dveh evropskih delegiranih tožilcev in ponovitvi razpisa, ki smo ga objavili v Delu.
Zaradi prekinitve postopka je Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, po seji vlade, na kateri sicer ni bila prisotna, odstopila. To so potrdili tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so zavračali argumentacijo, da se javni poziv že po samem zakonu šteje za neuspešnega. S pripravljenim sklepom vlade se torej niso strinjali. Na vladi Kozlovičeva ni bila prisotna, potem pa je sporočila: »Res je, da je v sistem evropskega javnega tožilstva vključenih le 22 držav članic, a menim, da ta institut okrepljenega sodelovanja predstavlja več Evrope in je pomembna priložnost za boj proti korupciji in dejanjem na škodo sredstev Evropske unije.
Današnji sprejeti sklep Vlade Republike Slovenije o neseznanitvi evropskih delegiranih tožilcev je strokovno neutemeljen. Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani Ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (Uredba EJT).
Spoštovanje veljavne zakonodaje in njenih postopkov zagotavlja pravno varnost in s tem tudi pravno državo, za kar sem se vedno in se bom zavzemala.«
Prvak SMC Zdravko Počivalšek, ki se je v tem sporu postavil na stran Janeza Janše in ne svoje ministrice, je čivknil, da obžaluje odločitev kolegice Kozlovič. Da pa bo SMC v najkrajšem času predlagala njenega naslednika ali naslednico.
Po prepričanju nekaterih sogovornikov Dela sta kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Vlada se s predlaganima kandidatoma vse do danes ni seznanila. Evropska komisija je zato Slovenijo že večkrat pozvala k ukrepanju, ker namerava evropsko javno tožilstvo začeti delovati 1. junija.
Evropska komisija je včeraj tudi uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija letos.
Glede dogajanja pa so svoja razmišljanja strnili tudi domači pravni strokovnjaki, ki so glede morebitne razveljavitve imenovanja tožilcev zaskrbljeni.
Med prvimi vidnimi odzivi je bilo včerajšnje sporočilo generalnega državnega tožilca Draga Škete, ki je mnenja, da lahko takšna odločitev vlade predstavlja arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva ter odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo.
Podobnega mnenja je ustavni strokovnjak Ciril Ribičič, ki opozarja, da bo – četudi vlada sprejme nov zakon, ki bi urejal imenovanje tožilcev – kršitev, ki bi si jo privoščila s sprejetjem sklepa, ostala in ne bo izbrisana, saj se zakonodaja sprejema za naprej, in ne tekoče oziroma končane postopke imenovanja.
Na twitterju se je oglasil tudi pravnik Aleš Zalar, ki piše, da se »zadeva pelje v smeri upravnega spora in začasnega zadržanja sklepa vlade, če bo sprejet. Težko popravljivih posledic ne bo težko dokazati.«
Do dejanj je bil kritičen še ustavni pravnik Saša Zagorc: »Črkobralsko razumevanje zakona, da bi moral državnotožilski svet (DTS) nujno in brez izjeme predlagati točno tri kandidate za evropskega delegiranega tožilca (oziroma celo šest, kot piše v predlogu sklepa vlade), je za lase privlečeno in gre za zlorabo pristojnosti oziroma pravno huliganstvo, zlasti v smislu dolžnosti države članice, da predlaga vsaj dva kandidata evropskemu glavnemu tožilcu do 1. junija 2021,« razmere ocenjuje Zagorc.
Na sklep o razveljavitvi se sprva ni odzvala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je sicer zatrdila, da od strokovno izbranih kandidatov ne bo odstopila. Na ministrstvu za pravosodje so tedaj napovedali, da se bo odzvala po odločitvi vlade.
Na odločitev vlade se generalni državni tožilec Drago Šketa in Državnotožilski svet danes, kot so pojasnili za STA, ne bosta odzvala, saj k temu, kar so pojasnili v sredo, nimajo kaj dodati. Šketa je v sredo ocenil, da bi vladna razveljavitev celotnega postopka lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, odločitev vlade pa bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.
Državnotožilski svet pa je v sredo znova poudaril, da so predlog oblikovali v skladu s tedaj veljavnim zakonom, v katerega so bile ustrezno prenesene določbe uredbe Sveta EU, oba predlagana kandidata pa izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Ker je vse postopke treba začeti, voditi in zaključiti v skladu s predpisi, Državnotožilski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi predmetni postopek zaključen zakonito, upoštevaje zakonske pristojnosti posameznih akterjev v postopku, kot tudi upoštevaje ustavno prepoved povratne veljave pravnih aktov,« je sporočila predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič.
Zaradi prekinitve postopka je Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, po seji vlade, na kateri sicer ni bila prisotna, odstopila. To so potrdili tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so zavračali argumentacijo, da se javni poziv že po samem zakonu šteje za neuspešnega. S pripravljenim sklepom vlade se torej niso strinjali. Na vladi Kozlovičeva ni bila prisotna, potem pa je sporočila: »Res je, da je v sistem evropskega javnega tožilstva vključenih le 22 držav članic, a menim, da ta institut okrepljenega sodelovanja predstavlja več Evrope in je pomembna priložnost za boj proti korupciji in dejanjem na škodo sredstev Evropske unije.
Današnji sprejeti sklep Vlade Republike Slovenije o neseznanitvi evropskih delegiranih tožilcev je strokovno neutemeljen. Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani Ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (Uredba EJT).
Spoštovanje veljavne zakonodaje in njenih postopkov zagotavlja pravno varnost in s tem tudi pravno državo, za kar sem se vedno in se bom zavzemala.«
Prvak SMC Zdravko Počivalšek, ki se je v tem sporu postavil na stran Janeza Janše in ne svoje ministrice, je čivknil, da obžaluje odločitev kolegice Kozlovič. Da pa bo SMC v najkrajšem času predlagala njenega naslednika ali naslednico.
Spomnimo, da postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev stoji že nekaj mesecev. Državnotožilski svet je za ta položaj predlagal Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, svojo izbiro pa so v zadnjih dneh znova potrdili. V tem duhu so v včerajšnjem sporočilu za javnost poudarili, da oba predlagana kandidata izpolnjujeta vse pogoje, ki so bili predpisani z zakonom in z drugimi predpisi, ki so bili določeni v objavljenem javnem pozivu. »Državnotožilski svet z zaskrbljenostjo spremlja aktualne objave o tem, češ da se vlada ni seznanila s predlogom državnotožilskega sveta,« so še zapisali v objavi.
Po prepričanju nekaterih sogovornikov Dela sta kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Vlada se s predlaganima kandidatoma vse do danes ni seznanila. Evropska komisija je zato Slovenijo že večkrat pozvala k ukrepanju, ker namerava evropsko javno tožilstvo začeti delovati 1. junija.
Evropska komisija je včeraj tudi uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo začelo delovati 1. junija letos.
Oster odziv pravnikov
Glede dogajanja pa so svoja razmišljanja strnili tudi domači pravni strokovnjaki, ki so glede morebitne razveljavitve imenovanja tožilcev zaskrbljeni.
Med prvimi vidnimi odzivi je bilo včerajšnje sporočilo generalnega državnega tožilca Draga Škete, ki je mnenja, da lahko takšna odločitev vlade predstavlja arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva ter odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo.
Podobnega mnenja je ustavni strokovnjak Ciril Ribičič, ki opozarja, da bo – četudi vlada sprejme nov zakon, ki bi urejal imenovanje tožilcev – kršitev, ki bi si jo privoščila s sprejetjem sklepa, ostala in ne bo izbrisana, saj se zakonodaja sprejema za naprej, in ne tekoče oziroma končane postopke imenovanja.
Na twitterju se je oglasil tudi pravnik Aleš Zalar, ki piše, da se »zadeva pelje v smeri upravnega spora in začasnega zadržanja sklepa vlade, če bo sprejet. Težko popravljivih posledic ne bo težko dokazati.«
Do dejanj je bil kritičen še ustavni pravnik Saša Zagorc: »Črkobralsko razumevanje zakona, da bi moral državnotožilski svet (DTS) nujno in brez izjeme predlagati točno tri kandidate za evropskega delegiranega tožilca (oziroma celo šest, kot piše v predlogu sklepa vlade), je za lase privlečeno in gre za zlorabo pristojnosti oziroma pravno huliganstvo, zlasti v smislu dolžnosti države članice, da predlaga vsaj dva kandidata evropskemu glavnemu tožilcu do 1. junija 2021,« razmere ocenjuje Zagorc.
Na sklep o razveljavitvi se sprva ni odzvala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je sicer zatrdila, da od strokovno izbranih kandidatov ne bo odstopila. Na ministrstvu za pravosodje so tedaj napovedali, da se bo odzvala po odločitvi vlade.
Na odločitev vlade se generalni državni tožilec Drago Šketa in Državnotožilski svet danes, kot so pojasnili za STA, ne bosta odzvala, saj k temu, kar so pojasnili v sredo, nimajo kaj dodati. Šketa je v sredo ocenil, da bi vladna razveljavitev celotnega postopka lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, odločitev vlade pa bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.
Državnotožilski svet pa je v sredo znova poudaril, da so predlog oblikovali v skladu s tedaj veljavnim zakonom, v katerega so bile ustrezno prenesene določbe uredbe Sveta EU, oba predlagana kandidata pa izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Ker je vse postopke treba začeti, voditi in zaključiti v skladu s predpisi, Državnotožilski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi predmetni postopek zaključen zakonito, upoštevaje zakonske pristojnosti posameznih akterjev v postopku, kot tudi upoštevaje ustavno prepoved povratne veljave pravnih aktov,« je sporočila predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič.