Vlada išče nove centre za karanteno
Po naših informacijah so nekatere turistične družbe prejele vprašanje, s koliko trizvezdičnimi hoteli razpolagajo.
Odpri galerijo
Vladno povpraševanje je po razumevanju turističnih družb povezano s potrebami po novih centrih za karanteno. Na ministrstvu za zdravje ob tem odgovarjajo, da bodo »za Slovence, ki se vračajo v domovino in prihajajo z visoko tveganih območij, lokacije določene glede na potrebe na terenu«.
Italijanska vlada je že v začetku marca sprejela odlok, ki predvideva tudi začasni zaseg hotelov in drugih nepremičnin, če bi jih potrebovali za karanteno ali skladiščenje sanitetnega materiala. V Sloveniji takšne odločitve (še?) ni, je pa minister za notranje zadeve Aleš Hojs včeraj napovedal, da bodo tisti, ki domače karantene ne bodo spoštovali, napoteni v skupne centre za karanteno.
»Predlog za sledenje okuženih s covidom-19 je namenjen tistim, ki bi želeli izolacijo oziroma karanteno izvesti v lastnem stanovanju in je ne bi preživeli v prostorih, ki jih bo določila država,« je pojasnil Hojs.
Predlagana širitev pooblastil policije za zajezitev epidemije sproža številne dileme. Kot je znano, predvideva »megakoronazakon«, med drugim – če bodo poslanci predlog potrdili – spremljanje lokacije tistih, ki se bodo odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje. Državljane ob koronapandemiji prek sledenja njihovih komunikacijskih naprav že spremljajo v Izraelu in na Slovaškem.
Po vladnem predlogu bi lahko policija uporabila tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za to pa bi lahko dostopala do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Informacijska pooblaščenka opozarja, da gre za resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami ustave, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. »Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.«
Ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse, še dodaja, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (na primer IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršne koli pravne podlage. Vse to po njenem kaže na zelo velika tveganja ob predlaganih ukrepih, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko teoretično izvršilna veja oblasti prek policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije.
Kritikam predlagane širitve pooblastil policije (sledenje signalu mobilnih telefonov okuženih, vstopanje v stanovanja brez odredbe sodišča ...) se je pridružil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Pri boju z epidemijo naj se spoštuje človekove pravice in svoboščine,« opozarja.
Najnovejši vladni ukrepi o omejevanju gibanja prebivalstva včeraj očitno še niso bili jasni, saj so policisti od nekaterih posameznikov, ki so se odpravili na delo zunaj občine, kjer imajo stalno prebivališče, zahtevali ustrezno potrdilo delodajalca. Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da pridobitev posebnega potrdila ni potrebna. Policija pa vseeno priporoča, da imajo državljani, ki se bodo gibali zunaj svoje občine, pri sebi potrdilo delodajalca ali plačilno listo, če so območje svoje občine zapustili zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti.
Prav tako naj bi državljani s seboj imeli dokazilo o zdravstveni težavi ali pa, na primer, dokazilo, da skrbijo za pomoči potrebne svojce – na primer fotografijo njihove osebne izkaznice. Policisti izvajajo zdaj redno kontrolo prometa in obenem, poleg redarjev in predstavnikov civilne zaščite, nadzirajo spoštovanje predpisanih ukrepov.
V turističnih krajih zadovoljniV turističnih občinah (Piranu, Izoli, Bledu, Bovcu …) so z najnovejšim omejevanjem gibanja državljanov zunaj svojih občin zadovoljni, saj se jim zdi nedopustno, da je za »prišleke« poziv Ostanimo doma! ostal le na papirju. Dodatnih omejitev, kar je v njihovi pristojnosti, na primer omejevanje sprehodov ob obali, župani za zdaj ne načrtujejo. Nadzor bodo še naprej izvajali z občinskimi redarji in predstavniki civilne zaščite.
Italijanska vlada je že v začetku marca sprejela odlok, ki predvideva tudi začasni zaseg hotelov in drugih nepremičnin, če bi jih potrebovali za karanteno ali skladiščenje sanitetnega materiala. V Sloveniji takšne odločitve (še?) ni, je pa minister za notranje zadeve Aleš Hojs včeraj napovedal, da bodo tisti, ki domače karantene ne bodo spoštovali, napoteni v skupne centre za karanteno.
»Predlog za sledenje okuženih s covidom-19 je namenjen tistim, ki bi želeli izolacijo oziroma karanteno izvesti v lastnem stanovanju in je ne bi preživeli v prostorih, ki jih bo določila država,« je pojasnil Hojs.
Predlagana širitev pooblastil policije za zajezitev epidemije sproža številne dileme. Kot je znano, predvideva »megakoronazakon«, med drugim – če bodo poslanci predlog potrdili – spremljanje lokacije tistih, ki se bodo odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje. Državljane ob koronapandemiji prek sledenja njihovih komunikacijskih naprav že spremljajo v Izraelu in na Slovaškem.
»Predlagani 104. člen je namenjen temu, da bi lahko nadzorovali državljane, ki bi želeli izolacijo izvesti v lastnem stanovanju.«
Aleš Hojs
Aleš Hojs
Po vladnem predlogu bi lahko policija uporabila tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za to pa bi lahko dostopala do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Informacijska pooblaščenka opozarja, da gre za resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami ustave, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. »Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.«
Ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse, še dodaja, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (na primer IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršne koli pravne podlage. Vse to po njenem kaže na zelo velika tveganja ob predlaganih ukrepih, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko teoretično izvršilna veja oblasti prek policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije.
Proti sledenju državljanov in policijski državiInformacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik poziva poslance, naj členov 103 in 104 zakona o interventnih ukrepih v predlagani obliki ne podprejo. Zadeve naj se ustrezno uredijo v okviru ustavno dopustnih mej, po upoštevanju vseh tveganj in analizi tega, kateri posamični ukrepi in pooblastila policije ter za katere konkretne namene so dejansko potrebni in učinkoviti glede na priporočila in ocene zdravstvene stroke in epidemiologov.
Kritikam predlagane širitve pooblastil policije (sledenje signalu mobilnih telefonov okuženih, vstopanje v stanovanja brez odredbe sodišča ...) se je pridružil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Pri boju z epidemijo naj se spoštuje človekove pravice in svoboščine,« opozarja.
Zmeda s pooblastili
Najnovejši vladni ukrepi o omejevanju gibanja prebivalstva včeraj očitno še niso bili jasni, saj so policisti od nekaterih posameznikov, ki so se odpravili na delo zunaj občine, kjer imajo stalno prebivališče, zahtevali ustrezno potrdilo delodajalca. Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da pridobitev posebnega potrdila ni potrebna. Policija pa vseeno priporoča, da imajo državljani, ki se bodo gibali zunaj svoje občine, pri sebi potrdilo delodajalca ali plačilno listo, če so območje svoje občine zapustili zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti.
Prav tako naj bi državljani s seboj imeli dokazilo o zdravstveni težavi ali pa, na primer, dokazilo, da skrbijo za pomoči potrebne svojce – na primer fotografijo njihove osebne izkaznice. Policisti izvajajo zdaj redno kontrolo prometa in obenem, poleg redarjev in predstavnikov civilne zaščite, nadzirajo spoštovanje predpisanih ukrepov.
Čeprav odlok o omejitvi gibanja ne predpisuje nobenih dokazil, s katerimi bi državljani utemeljevali nujnost zapuščanja svoje občine, policija priporoča, da jih pri sebi kljub temu imamo. »Tako boste olajšali in pospešili naše postopke,« pojasnjujejo na policiji.
Pridružite se Delovi viber skupnostiSpremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!