Vlada sprejela sklep o začasni zaščiti razseljencev iz Ukrajine
Glavni poudarki:
- Ukrajina je prepovedala izvoz več vrst žita, sladkorja, soli in mesa.
- Ukrajino je zapustilo že od 2,1 do 2,2 milijona beguncev.
- Poslovanje v Rusiji opušča vse več zahodnih podjetij.
- Ponudba Poljske glede predaje letal tipa mig-29 ZDA je za Pentagon nesprejemljiva.
- EU še zaostruje sankcije proti Rusiji in Belorusiji.
- Rusija in Ukrajina sta sklenili nov dogovor o evakuacijskih koridorjih.
- V napadu je uničena porodnišnica v Mariupolju.
22.50 Velika Britanija poziva članice G7 k embargu na rusko nafto
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je države članice skupine G7 danes pozvala, naj uvedejo prepoved uvoza ruske nafte, tako kot so to storile Velika Britanija, ZDA in Kanada. London in Washington medtem Ukrajini pomagata z novim protizračnim orožjem. »Sankcije moramo okrepiti. Zdaj ni čas za popuščanje. Putin mora izgubiti,« je dejala.
22.00 ZDA zavračajo obtožbe Rusije o biološkem orožju v Ukrajini
Pentagon je ruske obtožbe, da ZDA v Ukrajini vodijo laboratorije za proizvodnjo antraksa in kuge, označil za absurdne in lažne. Obtožbo je sicer izrekla tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Dejala je, da imajo Rusi za to tudi dokaze. Po njenih trditvah naj bi sicer Ukrajinci takoj po začetku posebne vojaške operacije, kot Moskva označuje vojno v Ukrajini, začeli uničevati dokaze o teh laboratorijih. Ruske govorice je danes zavrnil tudi urad predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega.
21.15 Vlada sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljence iz Ukrajine
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe. S tem je aktivirala istoimenski zakon in določila kategorije oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito, datum uvedbe in trajanje začasne zaščite ter pravila, ki se uporabljajo za te osebe po prenehanju začasne zaščite, izhaja iz vladnega sporočila.
Vladni sklep določa, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil, ki se je začela na ta datum. Pri tem gre tako za državljane Ukrajine kot za osebe brez državljanstva in državljane tretjih držav, ki so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite, pa tudi tiste, ki so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo. Sklep zajema tudi družinske člane, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade.
Začasna zaščita traja eno leto in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev. Vladni sklep pa ne navaja števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito.
19.00 V zračnem napadu uničena porodnišnica v Mariupolju
V ruskem zračnem napadu na bolnišnico v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj sta bila uničena porodnišnica in otroški oddelek, so sporočile tamkajšnje oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Twitterju objavil videoposnetek popolnoma uničenih bolnišničnih oddelkov. Po prvih podatkih je ranjenih 17 ljudi, je povedal predstavnik lokalnih oblasti Pavlo Kirilenko. Dodal je, da po dosedanjih podatkih ni bil ranjen noben otrok in da ni bilo smrtnih žrtev, poroča AFP. Iz videoposnetka je razvidno, da je eden ali več izstrelkov oziroma bomb zadelo dvorišče bolnišničnega kompleksa. Moč eksplozije je razbila okna ter uničila pohištvo in vrata.
17.50 Od začetka invazije umrlo najmanj 516 civilistov
Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je v Ukrajini od začetka invazije umrlo 516 civilistov, še 908 je bilo ranjenih. Opozorili pa so, da so dejanske številke v resnici še veliko višje, saj zaradi intenzivnih spopadi ponekod poročila zaostajajo. Večino civilnih žrtev so povzročili eksplozivi, so še zapisali.
17.40 Madžarska zaostrila nadzor nad begunci
Zaradi dodatnih kontrol madžarske mejne policije so na romunsko-madžarski meji nastale večkilometrske kolone beguncev iz Ukrajine. Do večurnih zastojev prihaja, ker madžarska mejna policija natančno preverja vse tiste Ukrajince, ki nimajo biometričnih potnih listov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Več deset tisoč Ukrajincev beži v Romunijo in od tam prek Madžarske proti zahodni Evropi. Med njimi so otroci, ki nimajo biometričnih potnih listov, in starejši ljudje, ki običajno redko potujejo v tujino, z madžarsko-romunske meje poroča dpa. Romunija tem ljudem izdaja nadomestne potne liste. Še preden begunci dosežejo sosednjo državo, pa morajo pogosto več ur čakati na ukrajinski strani mejnih prehodov, saj želi Ukrajina preprečiti odhod za boje sposobnim moškim.
16.55 Dogajanje v Černobilu ne predstavlja tveganja za Slovenijo
Ob izpadu električne energije, ki napaja objekte v Černobilu so iz Uprave za jedrsko varnost sporočili, da večje nevarnosti ni. Električno napajanje, ki je potrebno za zagotavljanje hlajenja bazena z izrabljenim gorivom, je zagotovljeno z generatorji, ki imajo goriva za 48 ur obratovanja, so zapisali.
Trenutno sicer ni podatkov, zakaj je daljnovod izpadel in kdaj bi lahko ponovno začel obratovati. Poleg tega tudi ni podatkov, ali je možno dobaviti dodatno dizel gorivo za pogon agregatov, vendar v Upravi za jedrsko varnost ocenjujejo, da tudi ob dolgotrajnejši izgubi električnega napajanja ne bi prišlo do znatnih izpustov v okolje. Morebitna nesreča v bazenu z izrabljenim gorivom v Černobilu ne bi imela daljnosežnega vpliva, sploh pa ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo, zagotavljajo.
16.25 Humanitarni koridorji še ne delujejo
Po podatkih ukrajinske vlade iz mesta Sumi, ki predstavlja edini humanitarni koridor, ki je začel delovati v torek, rešili že 6700 ljudi, poroča dpa. Humanitarni konvoj je potreboval skoraj 12 ur, da je prispel do mesta, saj se je moral izogibati območij, kjer potekajo aktivni spopadi. Načrtovani so bili še varni koridorji iz mest Enerhodar, Volnovaha, Izjum in Sumi ter več drugih mest severno od Kijeva.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je obtožil Rusijo, da blokira evakuacijo. Tiskovni predstavnik proruskih sil Eduard Basurin dejal, da je iz mesta Mariupol v torek uspelo oditi zgolj 42 ljudem, humanitrani koridar tam pa še ne deluje.
V vasi Demidiv, približno 25 kilometrov severno od glavnega mesta Kijev, naj bi ruski vojaki streljali na ukrajinske policiste, poroča dpa. En policist je bil ubit, še eden pa hudo ranjen. Poleg tega je bil v bolnišnico s hudimi poškodbami prepeljan civilist, so sporočile lokalne oblasti.
15.30 Do sto slovenskih vojakov na Slovaško
Vlada v Bratislavi je odobrila delovanje Natove bojne skupine, ki bo v okviru okrepljene prednje prisotnosti za obrambo in odvračanje Rusije delovala na Slovaškem, poroča TASR. V skupini bo do 2100 vojakov, med njimi tudi do sto slovenskih. Na Slovaško bodo poslani še vojaki iz Češke, Nemčije, Nizozemske, Poljske in ZDA. Takšne skupine so v okviru Nata začele delovati po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine. Delujejo že v treh baltskih državah (slovenski vojaki so v Latviji) in na Poljskem. Kot so pojasnili na obrambnem ministrstvu se glede tega pogovarjajo s Slovaško. Na podlagi vojaškega nasveta Slovenske vojske bo ministrstvo končno odločitev sprejelo ta teden. Nato sledijo še postopki na vladi in v državnem zboru. Končno odločitev bo sprejela vlada. P. Ž.
13.52 Kremelj svari pred nevarnim scenarijem zaradi poljskih letal
Kremelj je danes posvaril, da lahko poljska ponudba vojaških letal za Ukrajino vodi v nevaren scenarij. To je zelo nezaželeno, je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozval Zahod, naj jim nujno čim prej pošljejo letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»To je zelo nezaželeno in potencialno nevaren scenarij,« je dejal Peskov glede morebitne pošiljke tujih letal v Ukrajino. Zelenski pa je danes v videu na Telegramu dejal, da so prek medijev izvedeli o poljskem predlogu, ki pa po njihovi presoji ne uživa mednarodne podpore. Opozoril je, da zdaj nimajo časa za tovrstno preigravanje. Poljski se je zahvalil za pripravljenost in poudaril, da je zdaj izziv v logistiki, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Kdaj bo sprejeta odločitev? Glejte, smo v vojni,« je še pozval Zelenski.
13.45 Ukrajina poziva k premirju za popravilo daljnovoda do jedrske elektrarne v Černobilu
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je po poročanju Reutersa objavil, da mora Rusija nujno spoštovati začasno premirje, potrebno za popravilo daljnovoda do jedrske elektrarne v Černobilu. Opozarja, da bi, če bi se izpad električne energije nadaljeval, lahko prišlo do sevanja. »Rezervni dizelski generatorji imajo 48-urno zmogljivost za napajanje jedrske elektrarne v Černobilu. Po tem se bodo hladilni sistemi skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo ustavili, zaradi česar bo puščanje sevanja neizbežno,« je zapisal na twitterju.
Ukrajinski Energoatom je glede največje jedrske elektrarne v Zaporožju, ki je prav tako v rokah Rusov, danes objavil, da se raven radiacije na tamkajšnjem območju ni spremenila.
13.25 Moskva: V pogovorih s Kijevom dosežen določen napredek
Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da pogajanja s Kijevom o rešitvi konflikta napredujejo. Poudarili so, da cilj ruske vojske ni zamenjati ukrajinskega vodstva.
»Nekaj napredka je bilo doseženega,« je o dosedanjih treh krogih pogovorov med Kijevom in Moskvo povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dejala je še, da se bodo v novem krogu pogovorov osredotočili na humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov. Obenem je Kijev obtožila, da blokira napore za evakuacijo.
»Informacij o humanitarnih koridorjih namenoma ne sporočajo prebivalcem,« je zatrdila in dodala, da morajo tudi tisti, ki želijo v Rusijo, proti zahodu. Strani sta sicer danes sklenili dogovor o enodnevni prekinitvi ognja okoli več evakuacijskih koridorjev. To je veljalo že v torek, ko so evakuacije iz nekaterih ukrajinskih mest vendarle stekle. Zaharova je pri tem zatrdila še, da cilj ruske vojske ni »okupacija Ukrajine, uničenje njene državnosti ali odstavitev vlade. Ni usmerjena proti civilnemu prebivalstvu.«
Rusko obrambno ministrstvo je sicer danes, kot je zatrdilo, objavilo »originalni ukaz za ukrajinsko ofenzivo na Donbas marca 2022, ki ga je izdal poveljnik ukrajinske narodne garde«, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ukaz je bil izdan 22. januarja, je zatrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Zahodne države so sicer pred začetkom ruske invazije v Ukrajino, ki se je začela 24. februarja, opozarjale, da Moskva pripravlja pretvezo za napad.
11.55 V Ukrajino iz tujine prišlo 14.500 vojakov, večinoma Ukrajincev
Po podatkih ukrajinske vojske je v zadnjih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini. Vlada v Kijevu pričakuje še številne tujce, ki bi lahko oblikovali tako imenovano mednarodno legijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
11.49 EU še zaostruje sankcije proti Rusiji in Belorusiji
Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile o razširitvi seznama kaznovanih ruskih vodilnih predstavnikov in oligarhov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini, ter za izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov swift, je francosko predsedstvo sveta EU sporočilo na twitterju. Poleg tega dogovor po navedbah francoskega predsedstva vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katere velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.
Članice so se na sestanku na veleposlaniški ravni dogovorile tudi za tesnejše usklajevanje pri izvajanju že sprejetih sankcij. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU. Evropska komisija sicer pripravlja tudi nove sankcije, ki bi lahko, kot je v petek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, vključevale izključitev še več ruskih bank iz sistema swift. EU je za zdaj iz tega sistema izključila sedem ruskih bank, tudi drugo največjo VTB.
Ni pa iz swifta izključila ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, prek katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice Unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije. Bank sicer ni mogoče izključiti le za nekatere vrste transakcij, temveč le v celoti. Sankcije, o katerih so se danes dogovorili veleposlaniki članic pri EU, bodo članice uradno sprejele po pisnem postopku, predvidoma danes popoldne. Veljati začnejo po objavi v uradnem listu EU, ko so znane tudi podrobnosti uvedenih sankcij.
11.36 Vojna v Ukrajini glavna tema neuradnega vrha EU v Versaillesu
»V luči zadnjih dogodkov je bolj kot kdaj prej nujno, da naredimo odločne korake k vzpostavljanju naše suverenosti, zmanjšanju naših odvisnosti ter oblikovanju novega modela rasti in investicij,« je predsednik evropskega sveta Charles Michel zapisal v vabilu na jutrišnji neuradni vrh EU v Versaillesu.
Ruski napad na Ukrajino in njegove posledice bodo jedro razprav na vrhu. Tri ključne teme bodo: krepitev obrambnih zmogljivosti, zmanjšanje energetske odvisnosti (zlasti ruskega plina, olja in premoga) in postavljanje trdnejših gospodarskih temeljev. To bo predvidoma tudi glavna vsebina versajske deklaracije, ki bo sprejeta na vrhu. Vrh se bo začel jutri pozno popoldne in se nadaljeval v petek.
11.27 V Rusiji že primanjkuje nekaterih farmacevtskih izdelkov
V Rusiji že čutijo pomanjkanje inzulina in drugih pomembnih medicinskih potrebščin, ki jih uvažajo iz tujine, je po poročanju AFP danes objavil poslovni dnevnik Kommersant. Primanjkuje tudi surovin, ki so ključne za proizvodnjo zdravil doma. Zaskrbljenost prihaja po tem, ko je val zahodnih sankcij zaradi konflikta v Ukrajini udaril rusko gospodarstvo in je odhod z ruskega trga napovedalo na desetine večjih zahodnih blagovnih znamk. Zvezni zdravstveni regulator Roszdravnadzor in nacionalno združenje lekarn sta pomanjkanje inzulina pripisala »nujnemu povpraševanju potrošnikov«.
10.45 Rusija in Ukrajina sklenili nov dogovor o evakuacijskih koridorjih
Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o enodnevni prekinitvi ognja okoli številnih evakuacijskih koridorjev, da bi civilistom omogočili pobeg iz oboroženih spopadov, je danes sporočila namestnica predsednika vlade Ukrajine Irina Vereščuk.
Vereščukova je še dodala, da je Moskva obljubila spoštovanje premirja med 9. in 21. uro na šestih območjih, ki so jih spopadi močno prizadeli, vključno z regijami blizu Kijeva, v Zaporožju na jugu in na nekaterih območjih na severovzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Civilno prebivalstvo na območjih okoli Kijeva, vključno z Irpinom in Bučo na severozahodu, bodo evakuirali v prestolnico, da bi se izognili intenzivnemu bombardiranju ruskih sil.
9.55 Evakuacija civilistov v Sumiju stekla
Civilisti in avtomobili so začeli zapuščati severovzhodno ukrajinsko mesto Sumi, v katerem so drugi zaporedni dan vzpostavili humanitarni koridor, piše Reters, ki se sklicuje na župana Sumija Oleksandra Lisenka.
9.32 IAEA izgubila stik z nadzornim sistemom Černobila
Jedrska elektrarna v Černobilu ne posreduje več varnostnih podatkov Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA), so iz agencije ZN sporočili danes. Pri tem so izrazili zaskrbljenost za delavce v nuklearki, ki delujejo pod ruskih nadzorom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja IAEA Rafael Grossi je opozoril, da posredovanje podatkov iz nadzornih sistemov za preverjanje varnosti, ki so nameščeni v jedrski elektrarni Černobil, ne deluje več. »Agencija proučuje status nadzornih sistemov za preverjanje varnosti na drugih lokacijah v Ukrajini in bo kmalu posredovala več informacij,« so dodali v sporočilu.
9.31 Ukrajino zapustilo že od 2,1 do 2,2 milijona beguncev
Število ljudi, ki so pobegnili iz Ukrajine od začetka ruske invazije, se giblje med 2,1 in 2,2 milijona ljudi, je objavil Filippo Grandi, vodja visokega komisariata Združenih narodov za begunce UNHCR.
8.51 Iz Rusije tudi IBM, Shell, McDonald's, Coca Cola, Pepsi Cola in Starbucks
Seznam velikih svetovnih korporacij, ki se umikajo iz Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino, se daljša. V torek so tak korak med drugim napovedali IBM, Shell, McDonald's, Coca Cola, Pepsi Cola, Starbucks in druga.
IBM je ustavil svoje poslovanje v Rusiji, McDonald's tam zapira 850 lokalov, vendar bo lokalnim delavcem še naprej izplačeval plače. Starbucks bo zaprl 130 lokalov v Rusiji, Coca Cola in Pepsi Cola začasno ustavljata prodajo svojih izdelkov v tej državi, slednji ustavlja tudi oglaševanje, promocije in vse investicije.
Nizozemski pivovar Heineken je danes sporočil, da bo v Rusiji ustavil proizvodnjo, oglaševanje in prodajo piva znamke Heineken. kot so še navedli v sporočilu, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass, pivovar prav tako ne bo več sprejemal neto finančnih koristi, ki izhajajo iz dejavnosti družbe v Rusiji.
Poslovanje v Rusiji ustavlja tudi tobačno podjetje Imperial Brands, vključno s proizvodnjo v Volgogradu. Gre za podjetje, ki proizvaja cigarete Winston in cigare Backwoods.
V Rusiji prav tako ne bodo več izhajale revije kot so Vogue, Glamour in Vanity Fair. Družba Conte Nast, pod okrilje katere sodijo, je namreč danes sporočila, da prekinja založniško dejavnost v Rusiji. Izvršni direktor Roger Lynch je v sporočilu za javnost, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal, da zaradi nove ruske medijske zakonodaje ne morejo zagotoviti varnosti svojih novinarjev in urednikov.
Iz Rusije se med drugim umikajo japonska podjetja Toyota, Nissan, Subaru in Mitsubishi, britanski Shell pa je sporočil, da ne kupuje več ruske nafte in zapira svoje bencinske postaje ter operacije, povezane z oskrbovanjem letal z gorivom v Rusiji. Poslovanje v Rusiji je ustavil tudi nemški avtomobilski proizvajalec Continental, pred njim so to storila ameriška in druga avtomobilska podjetja.
Ruski milijarderji se bodo morali znajti brez ferrarijev, saj je italijansko podjetje napovedalo konec proizvodnje vozil za ruski trg do nadaljnjega. Do nadaljnjega veljajo tudi vsi ukrepi drugih podjetij, ki se v državo ne nameravajo vrniti, vsaj dokler se vojna v Ukrajini ne konča.
8.43 Britanci ob postopni ukinitvi uvoza ruskih energentov napovedujejo povečanje lastne proizvodnje
Velika Britanija bo, piše Reuters, povečala lastno proizvodnjo nafte in plina, potem ko je napovedala, da bo ob koncu leta prepovedala uvoz iz Rusije. To je napovedal prometni minister Grant Shapps. »V Združenem kraljestvu imamo srečo, da ne kupujemo zelo veliko ruske nafte in plina, prav tako imamo lastno proizvodnjo, ki jo bomo povečali,« je za Sky News povedal Shapps.
8.34 Gazprom izvaža zemeljski plin prek Ukrajine v običajnem obsegu
Ruski energetski gigant Gazprom tudi danes ohranja običajen pretok plina prek Ukrajine, tj. 109,5 milijona kubičnih metrov plina na dan.
8.29 Ursula von der Layen: EU ima dovolj plina do konca zime
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je, kot piše Reuters, danes povedala, da je EU kupila dovolj utekočinjenega zemeljskega plina in bi morala biti do konca zime neodvisna od ruskega uvoza. Za nemško televizijo ARD je povedala še, da so sankcije zasnovali tako, da bi čim bolj vplivale na Moskvo, hkrati pa čim manj škodovale zahodnim gospodarstvom.
8.26 Ukrajina prepovedala izvoz več vrst žita, sladkorja, soli in mesa
Ukrajinska vlada je v skladu s sklepom, objavljenim danes, do konca letošnjega leta prepovedala izvoz rži, ječmena, ajde, prosa, sladkorja, soli in mesa, poroča Reuters.
7.43 Ameriški obveščevalci verjamejo, da je Rusija podcenila moč ukrajinskega odpora
Rusija je močno podcenila moč ukrajinskega odpora na napad, zaradi česar ima zdaj več tisoč mrtvih vojakov, so v torek v kongresu ocenili šefi ameriških obveščevalnih agencij, ki so se udeležili zaslišanja v odboru za obveščevalne zadeve ameriškega predstavniškega doma.
Rusko napredovanje je ustavil ali upočasnil silovit odpor Ukrajincev. Za zdaj po oceni poznavalcev še ni jasno, kako daleč bo dejansko šel ruski predsednik Vladimir Putin; ali bo poskušal zavzeti celotno državo ali se bo zadovoljil s čim drugim. Ameriški obveščevalci sicer verjamejo, da je Putin odločen iti naprej ne glede na žrtve, sankcije in izolacijo Rusije v svetu. Zagotovili so tudi, da bodo podpirali ukrajinski odpor, tudi če Rusija zmaga v vojni v Ukrajini.
»Ocenjujemo, da se Putin počuti užaljenega, ker se mu Zahod ne uklanja dovolj. Zanj je to vojna, ki je ne sme izgubiti,« je dejala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti Avril Haines. Dodala je, da bo definicija zmage za Putina odvisna od cene, ki jo bo plačala Rusija.
Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Williams Burns je dejal, da dosedanji potek ruske invazije na Ukrajino poteka v skladu z njihovimi pričakovanji, ki niso bila tako optimistična glede ruskih obetov, kot so bila Putinova. Slednji je menda predvideval, da bo ruska vojska ukrajinsko prestolnico Kijev osvojila v dveh dneh, kar se pa ni zgodilo. Vojna v Ukrajini traja že dva tedna.
»Bil je prepričan, da je posodobil svojo vojsko, ki je sposobna hitre, odločilne zmage za minimalno ceno. Uštel se je na vsakem koraku,« je dejal Burns. Na vprašanje, ali misli, da je Putin neprišteven, je Burns odgovoril, da je vse bolj izoliran in vse bolj trmast. »Zaradi tega še ni nor, a je s takšno osebo težko sodelovati,« je dejal Burns.
Direktor obrambne obveščevalne agencije Dia general Scott Berrier je menil, da je Rusija doslej v vojni v Ukrajini izgubila med 2000 in 4000 vojakov. Berrier ni znal odgovoriti na vprašanje, koliko dni lahko še Kijev vzdrži obleganje ruske vojske, preden zmanjka zalog za preživetje prebivalstva. Je pa ocenil, da lahko postane zelo hudo v desetih dneh.
7.34 Ponudba Poljske glede predaje letal tipa mig-29 ZDA za Pentagon nesprejemljiva
Pentagon je včeraj sporočil, da ponudba Poljske glede predaje letal tipa mig-29 ZDA, da bi jih lahko nato koristila ukrajinska vojska, ni sprejemljiva. Opozorili so, da bi tovrstna poteza predstavljala resne pomisleke za celotno zvezo Nato, poročajo tuje tiskovne agencije.
Varšava je po oceni poznavalcev ujela ameriške predstavnike nepripravljene, ko je v torek predlagala predajo svojih letal iz časa Sovjetske zveze ameriškemu oporišču Ramstein v Nemčiji. V okviru predlagane sheme bi lahko ta letala nato premestili v Ukrajino, poljske sile pa bi v zameno dobile ameriška vojaška letala F-16.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je v torek ocenil, da ideja, da bi omenjena letala, ki bi bila na voljo ZDA, poletela v zračni prostor, kjer potekajo ruski boji v Ukrajini, predstavlja resne pomisleke za celotno zavezništvo. »Še naprej se bomo posvetovali s Poljsko in drugimi zavezniki v Natu glede tega problema in zapletenih logističnih izzivov, ampak ne verjamemo, da je poljski predlog sprejemljiv,« je sporočil.
»Kot smo dejali, je odločitev o premestitvi poljskih letal v Ukrajino v rokah poljske vlade,« je še pojasnil. Varšava je sicer večkrat zavrnila možnost, da bi neposredno poslala svoja vojaška letala v sosednjo Ukrajino.
To je ponovila tudi danes. »Poljska je pripravljena ukrepati pri dobavi bojnih letal Mig-29 Ukrajini, vendar le v okviru Nata,« je izjavil svetovalec poljskega predsednika Jakub Kumoch.
7.01 Lavrov se bo v Turčiji srečal s Kulebo
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo danes odpotoval v Turčijo, kjer se bo srečal z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, poroča Reuters, ki se sklicuje na agencijo Tass. Ta citira objavo ruskega zunanjega ministrstva.
V Moskvi in Ankari so srečanje, prvo na takšni ravni po začetku ruske invazije na Ukrajino, napovedali predvčerajšnjim, načrtovano pa je za jutri.
6.10 Tudi danes možne vzpostavitve humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov
Rusko obrambno ministrstvo je tudi za danes napovedalo prekinitev ognja, ki naj bi se začela ob 10. uri po moskovskem času (8. uri po srednjeevropskem) in vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz mest Kijev, Černigov, Sumi, Harkov in Mariupolj.
Na ukrajinski strani je po poročanju Reutersa Dmitro Živicki za zdaj potrdil nadaljevanje evakuacije iz Sumija. Včeraj so iz tega mesta z avtobusi odpeljali okoli 5000 ljudi, mesto je lahko zapustilo tudi okoli tisoč avtomobilov.
6.00 Vojna v Ukrajini v politiki Zahoda
Podpredsednica ZDA Kamala Harris bo danes začela obisk na Poljskem in v Romuniji ter tako izrazila podporo zaveznicam z vzhodnega krila Nata v času ruske agresije na Ukrajino.
Evropske prestolnice v luči ruske invazije obiskuje tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki se bo danes v Berlinu sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. V Nemčiji bo tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.
Dogajanje v Ukrajini pa močno zaznamuje tudi razprave na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu. Danes bodo evropski poslanci z estonsko premierko Kajo Kallas razpravljali o vlogi EU v spreminjajočem se svetu ter o evropski varnosti v luči ruskega napada na Ukrajino.
00.30 Državni zbor danes na izredni seji o deklaraciji o Ukrajini
Državni zbor bo danes na izredni seji obravnaval predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini. Glede na predlog deklaracije bi obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter priznanje pokrajin Doneck in Lugansk. Obenem naj bi poslanci podprli mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine.
Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini so v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin razen SNS s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Glede na predlog bi DZ obsodil rusko agresijo na Ukrajino kot kršitev mednarodnega prava ter rusko priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot neodvisnih republik. Poleg tega izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti, podpira humanitarnost ter poziva k prizadevanjem za dosego miru.
Predlog deklaracije tudi podpira doslej sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpira evropsko perspektivo Ukrajine, njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji ter sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev. Slovensko vlado poziva, da še naprej nudi humanitarno pomočjo Ukrajini in da podpira aktivnosti v mednarodni skupnosti za vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo. Predlogu deklaracije je zeleno luč že prižgal matični odbor DZ za zunanjo politiko. Pričakovati je, da jo bo podprl tudi celoten državni zbor.
00.30 Vlada o zagotavljanju vzdržne cenovne politike pogonskih goriv
Vlada bo danes razpravljala o ukrepih za zagotavljanje vzdržne cenovne politike pogonskih goriv. To je v torek ob vladnem obisku dela osrednjeslovenske regije napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dejal je, da bo država zagotovila zadostno količino naftnih derivatov iz blagovnih rezerv, skrbela pa bo tudi za vzdržno cenovno politiko.
Vlada bo o ukrepih razpravljala po tem, ko so maloprodajne cene pogonskih goriv, ki so v zadnjem obdobju že tako rasle, v torek poskočile. Dizelsko gorivo se je podražilo na raven med 1,66 in 1,67 evra za liter, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa na okoli 1,56 evra za liter.
00.00 Rusija opozarja, da bo imel ameriški embargo na nafto globalne posledice
Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je v torek kritiziralo prepoved uvoza ruskih energentov v ZDA, ki jo je zaradi napada na Ukrajino uvedel predsednik Joe Biden in sporočilo, da bo imel ta ukrep globalne posledice.
»Ameriške sankcije so že zdavnaj prekoračile vse politične in ekonomske razumne meje. Kot ponavadi ZDA niso pomislile, da so omejitve vedno meč z dvojnim rezilom,« je sporočilo rusko veleposlaništvo in dodalo, da bo zavrnitev ruskih virov povzročila bistvena nihanja na globalnih energetskih trgih in negativno vplivala na podjetja in potrošnike na prvem mestu v ZDA.
Cene nafte so rasle še pred rusko invazijo na Ukrajino, po ameriškem embargu pa so se še bolj povišale. Sod nafte brent se je v torek podražil za 8,21 dolarja na 131,41 dolarja, sod zahodnoteksaške ameriške nafte pa se je podražil za 7,91 dolarja na 127,21 dolarja.
