Vodja opozicije se je razglasil za začasnega predsednika, Trump ga je priznal

Ameriški predsednik Donald Trump je danes kot legitimnega začasnega predsednika Venezuele priznal prvega moža venezuelskega državnega zbora, 35-letnega Juana Guaidója. Washingtonu so za zdaj sledili Kanada, Peru, Ekvador, Kostarika, Brazilija, Čile, Paragvaj, Guatemala, Argentina in Kolumbija. ZDA so pozvale tudi druge države, naj se zavzamejo za to, da Guaidó zamenja na položaju Nicolása Madura, ki je za velik del mednarodne javnosti nelegitimni predsednik Venezuele.

Priznanje Guaidója se je zgodilo po tem, ko je vodja opozicije med množico protestnikov v Caracasu, ki nasprotujejo Madurovemu režimu, dejal, da je pripravljen začasno prevzeti predsedniški položaj.

Guaidó se je v le nekaj tednih iz relativno neznanega politika prelevil v vodjo venezuelske opozicije in za kritike Madurovega režima predstavlja upanje, ki bi lahko v socialno opustošeno Venezuelo prineselo spremembe. 35-letni inženir je pred dnevi prisegel kot novi predsednik državnega zbora, zakonodajnega telesa, v katerem ima večino opozicija in ki ga je oblast leta 2017 razpustila, a kljub temu deluje naprej.

»Venezuelci so predolgo trpeli pod Madurovim nelegitimnim režimom. Danes uradno priznavam predsednika državnega zbora Venezuele Juana Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele,« je Trump zapisal na twitterju.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je podprl prizadevanja državnega zbora za vzpostavitev tranzicijske vlade ter priprave na svobodne in pravične volitve. 



Na dogajanje v Venezueli se je odzval tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je na twitterju zapisal: »Upam, da se bo vsa Evropa združila v podpori demokratičnim silam v Venezueli. Za razliko od Madura ima državni zbor – vključno s Juanom Guaidójem – demokratični mandat Venezuelcev.« ​


 

Maduro pretrgal diplomatske stike z ZDA

»Branimo pravico do samega obstoja naše bolivarske republike,« je v prvem odzivu Maduro dejal podpornikom pred predsedniško palačo Miraflores in Guaidójevo dejanje označil za poskus državnega udara. Svoje privržence je pozval naj se temu za vsako ceno uprejo. »Bolivarsko ljudstvo smo večina, smo veselje, smo narod Huga Cháveza Fríasa. V tej predsedniški palači smo in bomo še naprej z glasovi ljudi. Samo ljudstvo nastavlja in umika,« se je odzval na dogajanje na ulicah prestolnice in drugih mest. 

ZDA je obtožil, da si prizadevajo v Caracasu oblikovati servilno vlado. V govoru je pretrgal diplomatske stike z Washingtonom in ameriškim diplomatom dal 72 ur, da zapustijo državo. Sodnike in vojsko pa je prosil, naj strnejo vrste, in jih pozval k popolni lojalnosti. Dejal je še, da Venezuelci zavračajo pučizem in imperializem. 



Maduro je svoj novi šestletni mandat začel 10. januarja, ko je zmagal na predsedniških volitvah maja lani, ki jih velik del mednarodne javnosti – tudi ZDA in EU – ne priznava, češ da so bile nepoštene zaradi oviranja opozicije in drugih nepravilnosti.

Danes, na dan, ko so pred 61 leti s civilno in vojaško vstajo vrgli z oblasti diktatorja Marcosa Péreza Jiméneza, se je na ulicah Caracasa in drugih mest zbralo več deset tisoč nezadovoljnih državljanov. Množice nasprotujejo Madurovemu režimu, ki je spravil državo na socialni in ekonomski rob. Zaradi velike krize in naraščajočega nasilja je po podatkih Združenih narodov v zadnjih treh letih zapustilo državo okoli 2,3 milijona ljudi.