Volilni boj do zadnjega glasu
Za poslansko mesto se poteguje 2669 kandidatov iz 192 strank oziroma list.
Odpri galerijo
HrvaskaPredVolitvami Foto Mx Igd
Zagreb – Hrvati danes volijo deseto sestavo 151-članskega sabora. Za poslansko mesto se poteguje 2669 kandidatov iz 192 strank oziroma list. HDZ na čelu z aktualnim premierom Andrejem Plenkovićem je prepričana o zmagi, levosredinska koalicija Restart, ki jo vodita stranka SDP in njen predsednik Davor Bernardić, prav tako upa na »zelo dober rezultat«.
Ankete napovedujejo zmago zdaj enemu, zdaj drugemu, se pa analitiki strinjajo, da je pričakovati nižjo udeležbo kot pred štirimi leti, ko je šlo na volitve nekaj manj kot 53 odstotkov upravičencev. Na volitvah pred štirimi leti je bilo precej glasovnic neveljavnih, kar 37.785 so jih našteli, letos naj bi jih bilo po nekaterih ocenah še več.
Politični analitik in profesor na dubrovniški univerzi Pero Maldini je za Delo ocenil, da zaradi majhnih razlik, ki jih kažejo ankete, med osrednjima političnima konkurentoma, HDZ in SDP/Restart, ne bo pomembno, kdo bo relativni zmagovalec volitev, pomembneje bo, kdo ima večje in kakovostnejše koalicijske možnosti, kar bo podlaga za oblikovanje učinkovite koalicijske oblasti.
Kljub vehementnim izjavam vodje HDZ Andreja Plenkovića, ki na ves glas zagotavlja, da ne bo težav s sestavo vladajoče koalicije, številni analitiki niso prepričani, da bo šlo zlahka. Bodoči mandatar, ne glede na to, ali bo z levega ali desnega pola, bo moral predsedniku države Zoranu Milanoviću prinesti 76 imen – podpisov izvoljenih poslancev – da mu bodo podelil mandat za sestavo 15. hrvaške vlade. Številni že zdaj močno dvomijo o tem, še težje je verjeti, da bo predsednik Milanović v nedogled čakal rezultate pregovarjanj, dogovarjanj in koalicijskih preigravanj.
»Doslej je to bila predstava za gledalce, v kateri se je predsednik države pogovarjal z vsemi, ki so zasedli saborske sedeže. Sam tega ne bom več počel in se ne nameravam pogovarjati z vsemi,« je izjavil hrvaški predsednik in potrdil teze, da ne namerava v nedogled čakati, kaj se bo izcimilo iz preigravanj o sestavi koalicije.
Kako bi se SDP/Restart lotila sestavljanja oblasti, ne trobijo na glas, se je pa oglasil Plenković in zagotovil, da bo »vse skupaj šlo brez težav«. Ali res, bo pokazal čas, se pa številni še spomnijo, kako je pred štirimi leti HDZ dobila 61 poslanskih sedežev in z osmimi manjšinskimi poslanci ter takrat še kooperativnim Mostom sestavila poslansko večino in vlado. Danes HDZ med volivci ne kotira nič bolje, morda celo nekoliko slabše, tam, kjer je bil pred štirimi leti Most z Božem Petrovom na čelu, je zdaj na tretjem mestu po anketah do HDZ dokaj sovražno razpoloženo Domovinsko gibanje Miroslava Škora, ki je že nekajkrat jasno in glasno dejal, da »Plenković in njegova trgovinska koalicija škodita Hrvaški in naj končno že enkrat spakirata potovalke«.
Glede na številne napovedi, da naj bi bilo sestavljanje poslanske večine po eni strani mukotrpno, po drugi pa »skoraj nemogoče«, je nemalo analitikov napovedalo, da bo moralo približno 3,8 odstotka hrvaških volivcev jeseni znova na volišča in »ponoviti vajo« oziroma vnovič izbirati oblast.
Ankete napovedujejo zmago zdaj enemu, zdaj drugemu, se pa analitiki strinjajo, da je pričakovati nižjo udeležbo kot pred štirimi leti, ko je šlo na volitve nekaj manj kot 53 odstotkov upravičencev. Na volitvah pred štirimi leti je bilo precej glasovnic neveljavnih, kar 37.785 so jih našteli, letos naj bi jih bilo po nekaterih ocenah še več.
Politični analitik in profesor na dubrovniški univerzi Pero Maldini je za Delo ocenil, da zaradi majhnih razlik, ki jih kažejo ankete, med osrednjima političnima konkurentoma, HDZ in SDP/Restart, ne bo pomembno, kdo bo relativni zmagovalec volitev, pomembneje bo, kdo ima večje in kakovostnejše koalicijske možnosti, kar bo podlaga za oblikovanje učinkovite koalicijske oblasti.
Milanović ne bo čakal v nedogled
Kljub vehementnim izjavam vodje HDZ Andreja Plenkovića, ki na ves glas zagotavlja, da ne bo težav s sestavo vladajoče koalicije, številni analitiki niso prepričani, da bo šlo zlahka. Bodoči mandatar, ne glede na to, ali bo z levega ali desnega pola, bo moral predsedniku države Zoranu Milanoviću prinesti 76 imen – podpisov izvoljenih poslancev – da mu bodo podelil mandat za sestavo 15. hrvaške vlade. Številni že zdaj močno dvomijo o tem, še težje je verjeti, da bo predsednik Milanović v nedogled čakal rezultate pregovarjanj, dogovarjanj in koalicijskih preigravanj.
»Doslej je to bila predstava za gledalce, v kateri se je predsednik države pogovarjal z vsemi, ki so zasedli saborske sedeže. Sam tega ne bom več počel in se ne nameravam pogovarjati z vsemi,« je izjavil hrvaški predsednik in potrdil teze, da ne namerava v nedogled čakati, kaj se bo izcimilo iz preigravanj o sestavi koalicije.
Jeseni vnovič na volišča?
Kako bi se SDP/Restart lotila sestavljanja oblasti, ne trobijo na glas, se je pa oglasil Plenković in zagotovil, da bo »vse skupaj šlo brez težav«. Ali res, bo pokazal čas, se pa številni še spomnijo, kako je pred štirimi leti HDZ dobila 61 poslanskih sedežev in z osmimi manjšinskimi poslanci ter takrat še kooperativnim Mostom sestavila poslansko večino in vlado. Danes HDZ med volivci ne kotira nič bolje, morda celo nekoliko slabše, tam, kjer je bil pred štirimi leti Most z Božem Petrovom na čelu, je zdaj na tretjem mestu po anketah do HDZ dokaj sovražno razpoloženo Domovinsko gibanje Miroslava Škora, ki je že nekajkrat jasno in glasno dejal, da »Plenković in njegova trgovinska koalicija škodita Hrvaški in naj končno že enkrat spakirata potovalke«.
Glede na številne napovedi, da naj bi bilo sestavljanje poslanske večine po eni strani mukotrpno, po drugi pa »skoraj nemogoče«, je nemalo analitikov napovedalo, da bo moralo približno 3,8 odstotka hrvaških volivcev jeseni znova na volišča in »ponoviti vajo« oziroma vnovič izbirati oblast.
