Vroče doma, vroče v tujini

V nekdanji sovjetski socialistični republiki Belorusija se kljub policijskemu nasilju in množičnim aretacijam nadaljujejo protivladni protesti. Opozicijski voditelji so zapustili državo, mednarodna skupnost pa se pripravlja, da bo proti oblastem dosedanjega dolgoletnega in ponovno izvoljenega predsednika države Aleksandra Lukašenka ponovno uvedla sankcije.

Vsaj dva mrtva protestnika, najmanj 6.700 priprtih demonstrantov, ki jim grozi do petnajst let zapora, in grobo ravnanje nasilje policije, ki je ponekod proti tistim, ki ne verjamejo uradnim izidom nedeljskih predsedniških volitev, na katerih je z več kot 80 odstotki glasov spet zmagal doslej edini predsednik neodvisne države Belorusije Lukašenko, ki so ga na Zahodu razglasili za »zadnjega evropskega diktatorja«, uporabila tudi strelno orožje, je bilanca množičnih protestov, ki se niso umirili, čeprav so tisti opozicijski voditelji, ki jih še niso zaprli, pobegnili v tujino, in pozivajo svoje privržence, naj se izogibajo protestom, na katerih bodo žrtve represije oblasti.

...

​Protesti brez voditeljev

​Lukašenko je že takoj po izvolitvi jasno povedal, da v njegovi državi ne bo dopustil »majdana«. To so v zadnjih dnevih beloruski organi pregona, ki po besedah 32-letnega opozicijskega novinarja Frančiška Vjačorke niso zgolj eni najboljših v regiji, ampak morda celo v vsej Evropi, tudi dokazali. Že večkrat zaprti Vjačorka je na videokonferenci, ki so jo pred dnevi pripravili v Evrazijskem centru Atlantskega sveta, izjavil, da je protest mogoč zgolj brez voditeljev, brez politikov, saj »le to deluje v Belorusiji«. O tem, da je ta »brezglava« razpršenost gibanja najboljša strategija, je prepričana tudi Kacjarina Šmasina z Beloruskega inštituta za strateške študije: »Če bi imeli le enega voditelja oziroma voditeljico, bi bilo vprašanje, kako dolgo bi ta obstajal oziroma obstajala.«



Ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki je že pred dnevi na svojem twitterju beloruske volitve razglasil za nesvobodne in nepoštene ter obsodil nasilje nad protestniki in njihove aretacije, je danes za ameriški državni Radio Svoboda povedal, da se v Washingtonu še niso odločili, kako se bodo odzvali na dogajanja v Belorusiji. »Ali bodo to sankcije ali prepoved prodaje blaga?… To bomo storili v sodelovanju z našimi evropskimi prijatelji, ki ljubijo svobodo in so enako zaskrbljeni nad tem, kar se dogaja. Hočemo dobro beloruskemu ljudstvu, v skladu s tem bomo ukrepali,« je izjavil Pompeo.

Odziv Bruslja

O morebitnih kaznovalnih ukrepih proti Minsku bodo jutri v Bruslju razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije. Prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell je na začetku tedna povedal, da volitve niso bile ne svobodne ne poštene, iz Bruslja pa je prišlo tudi sporočilo, da EU razmišlja o uvedbi »ukrepov proti tistim, ki so odgovorni za pričujoče nasilje, neupravičene aretacije in ponarejanje volilnih rezultatov«.



Takšne ukrepe je na svojem twitterju napovedala tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A v Uniji glede kaznovanja Lukašenka niso enotni. Za ostrejšo kaznovalno politiko se med drugim zavzemajo nekdanje sovjetske baltske republike in Poljska, nemški zunanji minister Heiko Maas pa je že pred dnevi dejal, da bi morali v EU razmisliti, ali naj proti beloruskim oblastem spet uvedejo sankcije, ki so jih »zaradi napredka pravne države« enoglasno odpravili pred štirimi leti. Tokrat se zdi, da takšnega enoglasja ni. Tako je včeraj madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na svojem facebooku posvaril pred preostrim odzivom: »Želeli bi, da EU sprejema odločitve, ki temeljijo na dialogu, ki ne onemogočajo, da bi Evropska unija in Belorusija vzpostavili odnose v prihodnosti, in ki ne zavirajo progama vhodnega partnerstva.«