Ekstremna vročina
Vročinski val in požari na Balkanu trajajo že teden dni
Do polnoči je pri Trogirju zgorelo od 700 do 800 hektarov rastlinja. Temperature do 46 stopinj Celzija naj bi ponekod na Balkanu vztrajale še vsaj do petka.
Odpri galerijo
Na jugu Evrope še naprej divjajo požari, o teh poroča vse več balkanskih držav. FOTO: Yasin Akgul/AFP
Obsežen požar, ki je v ponedeljek izbruhnil pri Segetu Gornjem nedaleč od Trogirja v splitsko-dalmatinski županiji, je gasilcem po skoraj 24 urah le uspelo obvladati. Do polnoči je zgorelo okoli 550 hektarov večinoma makije ter nekaj borovega gozda, so danes sporočili iz operativnega gasilskega centra v Splitu. Požar so dokončno pogasili danes s pomočjo gasilnih letal.
Ekstremna vročina celoten Balkan pesti že teden dni, temperature do 46 stopinj Celzija pa naj bi vztrajale še vsaj do petka. Območje se hkrati spopada tudi z obsežnimi požari, ti so zajeli dele Severne Makedonije, ki ji je Slovenija že ponudila pomoč. Požari so še v osrednji Grčiji ter na njihovih otokih, prav tako se z ognjenimi zublji spopadajo v Italiji in Španiji, že sedmi dan požari vztrajajo v Turčiji.
Glavni poveljnik hrvaških gasilcev Slavko Tucaković je danes za hrvaške medije povedal, da je stanje na terenu zdaj veliko bolj ugodno, kot je bilo prejšnjo noč, ko je ogenj v nekem trenutku grozil celo hišam. S hitrim posredovanjem dodatnih gasilskih sil so požar še pravočasno omejili in rešili hiše, ne da bi morali evakuirati prebivalce, je dejal.
Gasilci in vojaki bodo zdaj nadzirali lokacijo, da požar ne bo znova izbruhnil. Tucaković je povedal še, da so gasilci to noč z nadčloveškimi napori obranili hiše in bencinsko postajo. V nekem trenutku so na tem območju morali angažirati skoraj 200 gasilcev. Požar so dokončno pogasili v dopoldanskih urah s pomočjo dveh letal.
V požaru, ki ga je v ponedeljek razpihoval močan veter, sta sicer zgoreli neka stara hiša in kamp prikolica, je danes poročala regionalna televizija N1. Do zgodnjih jutranjih ur je bil zaradi požara zaprt del jadranske magistrale pri Trogirju. V ponedeljek je dim ohromil tudi promet na splitskem letališču.
Na terenu je bilo danes približno 170 gasilcev s 50 vozili ter 30 hrvaških vojakov. Šlo je za največji požar ob hrvaški obali po letu 2017, ko so ognjeni zublji grozili stanovanjskim blokom v predmestjih Splita. Takrat je zgorelo več kot 4000 hektarov gozda.
Danes sta območje požara obiskala hrvaški obrambni minister Mario Banožić in načelnik glavnega štaba hrvaških oboroženih sil Robert Hranj. Banožić je novinarjem dejal, da so zaradi požara pri Trogirju v ponedeljek morali angažirati največ gasilnih letal v enem dnevu v letošnji sezoni požarov. Povedal je, da so po 21. juniju gasilna letala posredovala več kot petdesetkrat.
Zgodovinski vročinski val na Balkanu, posebej v Grčiji, po več kot tednu dni ne popušča. V osrednji Grčiji in na Peloponezu naj bi se temperature še vsaj do petka vsak dan povzpele do 46 stopinj Celzija. Obenem na območju še naprej pustošijo požari. Z njimi se med drugim spopadajo v Severni Makedoniji, ki ji je pomoč že ponudila Slovenija.
V Grčiji je danes požar med drugim izbruhnil ob vznožju gore Parnitha približno 30 kilometrov severno od Aten. Zaradi požara so morali zapreti del glavne avtoceste, ki prestolnico povezuje z jugom in severom države. Z ognjem se na območju bori pet helikopterjev in pet letal za gašenje, 70 gasilskih vozil ter 350 gasilcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tudi na grškem otoku Rodos se gasilci spopadajo s požarom, ki je zajel velike površine gozda in grmovja. Med drugim so morali evakuirati prebivalce vasi Maritsa, medtem ko turistične nastanitve za zdaj niso v nevarnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Več manjših požarov divja na polotoku Peloponez ter na grško-turški meji ob reki Evros. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Poleg vročine dodatno težavo predstavljajo vetrovi, ki so na območju Egejskega morja poleti, še posebej avgusta, praviloma močni. Pogosto sicer prinašajo želeno osvežitev, a obenem lahko zanetijo požare, ki se nato zelo hitro razširijo.
Po podobno sušnem in zelo vročem obdobju, kot je tokratno, ki mu je nato sledilo vetrovno obdobje, je v Grčiji leta 2007 izbruhnil peklenski požar, v katerem je umrlo več deset ljudi. Meteorologi spremembo vremena – padec temperatur in okrepitev vetra – pričakujejo za konec tedna.
O številnih požarih medtem poročajo tudi iz Severne Makedonije. Med drugim je velik požar v zadnjih dneh izbruhnil pri kraju Kočani, a jim ga je to noč uspelo spraviti pod nadzor, čeprav še ostaja aktiven in potencialno nevaren. Pri gašenju je sodelovalo okoli 500 gasilcev, pripadnikov vojske in drugih ljudi. Ena oseba je bila ranjena, več jih je poiskalo pomoč v bolnišnici zaradi težav z dihanjem.
Zdaj glavni izziv ostaja požar pri planinskih vaseh Kostin Dol in Novoselani, kjer gori gozd na nekaj deset hektarih. Zaradi hribovitega terena je tam nujna pomoč iz zraka in na območju so že gasilni helikopterji. Od danes sicer v državi velja popolna prepoved gibanja v gozdovih.
Pomoč Severni Makedoniji v boju z ognjenimi zublji je že ponudila Slovenija. Kot je na twitterju sporočila makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska, pogovori že potekajo in Slovenija je pripravljena pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, za kar se zahvaljuje slovenskemu kolegu Mateju Toninu.
Ekstremna vročina celoten Balkan pesti že teden dni, temperature do 46 stopinj Celzija pa naj bi vztrajale še vsaj do petka. Območje se hkrati spopada tudi z obsežnimi požari, ti so zajeli dele Severne Makedonije, ki ji je Slovenija že ponudila pomoč. Požari so še v osrednji Grčiji ter na njihovih otokih, prav tako se z ognjenimi zublji spopadajo v Italiji in Španiji, že sedmi dan požari vztrajajo v Turčiji.
Glavni poveljnik hrvaških gasilcev Slavko Tucaković je danes za hrvaške medije povedal, da je stanje na terenu zdaj veliko bolj ugodno, kot je bilo prejšnjo noč, ko je ogenj v nekem trenutku grozil celo hišam. S hitrim posredovanjem dodatnih gasilskih sil so požar še pravočasno omejili in rešili hiše, ne da bi morali evakuirati prebivalce, je dejal.
Gasilci in vojaki bodo zdaj nadzirali lokacijo, da požar ne bo znova izbruhnil. Tucaković je povedal še, da so gasilci to noč z nadčloveškimi napori obranili hiše in bencinsko postajo. V nekem trenutku so na tem območju morali angažirati skoraj 200 gasilcev. Požar so dokončno pogasili v dopoldanskih urah s pomočjo dveh letal.
170 gasilcev, 50 vozil in 30 vojakov
V požaru, ki ga je v ponedeljek razpihoval močan veter, sta sicer zgoreli neka stara hiša in kamp prikolica, je danes poročala regionalna televizija N1. Do zgodnjih jutranjih ur je bil zaradi požara zaprt del jadranske magistrale pri Trogirju. V ponedeljek je dim ohromil tudi promet na splitskem letališču.
Stanje na terenu je danes veliko bolj ugodno, kot je bilo prejšnjo noč, ko so ognjeni zublji v nekem trenutku grozili hišam. FOTO: Duje Klarić/Cropix
Na terenu je bilo danes približno 170 gasilcev s 50 vozili ter 30 hrvaških vojakov. Šlo je za največji požar ob hrvaški obali po letu 2017, ko so ognjeni zublji grozili stanovanjskim blokom v predmestjih Splita. Takrat je zgorelo več kot 4000 hektarov gozda.
Danes sta območje požara obiskala hrvaški obrambni minister Mario Banožić in načelnik glavnega štaba hrvaških oboroženih sil Robert Hranj. Banožić je novinarjem dejal, da so zaradi požara pri Trogirju v ponedeljek morali angažirati največ gasilnih letal v enem dnevu v letošnji sezoni požarov. Povedal je, da so po 21. juniju gasilna letala posredovala več kot petdesetkrat.
Ekstremna vročina in požari še naprej pestijo Balkan
Zgodovinski vročinski val na Balkanu, posebej v Grčiji, po več kot tednu dni ne popušča. V osrednji Grčiji in na Peloponezu naj bi se temperature še vsaj do petka vsak dan povzpele do 46 stopinj Celzija. Obenem na območju še naprej pustošijo požari. Z njimi se med drugim spopadajo v Severni Makedoniji, ki ji je pomoč že ponudila Slovenija.
V Grčiji je danes požar med drugim izbruhnil ob vznožju gore Parnitha približno 30 kilometrov severno od Aten. Zaradi požara so morali zapreti del glavne avtoceste, ki prestolnico povezuje z jugom in severom države. Z ognjem se na območju bori pet helikopterjev in pet letal za gašenje, 70 gasilskih vozil ter 350 gasilcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tudi na grškem otoku Rodos se gasilci spopadajo s požarom, ki je zajel velike površine gozda in grmovja. Med drugim so morali evakuirati prebivalce vasi Maritsa, medtem ko turistične nastanitve za zdaj niso v nevarnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ekstremna vročina celoten Balkan pesti že teden dni, temperature do 46 stopinj Celzija pa naj bi vztrajale še vsaj do petka. FOTO: Costas Baltas/Reuters
Več manjših požarov divja na polotoku Peloponez ter na grško-turški meji ob reki Evros. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Poleg vročine dodatno težavo predstavljajo vetrovi, ki so na območju Egejskega morja poleti, še posebej avgusta, praviloma močni. Pogosto sicer prinašajo želeno osvežitev, a obenem lahko zanetijo požare, ki se nato zelo hitro razširijo.
Po podobno sušnem in zelo vročem obdobju, kot je tokratno, ki mu je nato sledilo vetrovno obdobje, je v Grčiji leta 2007 izbruhnil peklenski požar, v katerem je umrlo več deset ljudi. Meteorologi spremembo vremena – padec temperatur in okrepitev vetra – pričakujejo za konec tedna.
Pomoč Severni Makedoniji
O številnih požarih medtem poročajo tudi iz Severne Makedonije. Med drugim je velik požar v zadnjih dneh izbruhnil pri kraju Kočani, a jim ga je to noč uspelo spraviti pod nadzor, čeprav še ostaja aktiven in potencialno nevaren. Pri gašenju je sodelovalo okoli 500 gasilcev, pripadnikov vojske in drugih ljudi. Ena oseba je bila ranjena, več jih je poiskalo pomoč v bolnišnici zaradi težav z dihanjem.
Zdaj glavni izziv ostaja požar pri planinskih vaseh Kostin Dol in Novoselani, kjer gori gozd na nekaj deset hektarih. Zaradi hribovitega terena je tam nujna pomoč iz zraka in na območju so že gasilni helikopterji. Od danes sicer v državi velja popolna prepoved gibanja v gozdovih.
Pomoč Severni Makedoniji v boju z ognjenimi zublji je že ponudila Slovenija. Kot je na twitterju sporočila makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska, pogovori že potekajo in Slovenija je pripravljena pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, za kar se zahvaljuje slovenskemu kolegu Mateju Toninu.
