La Palma
Vulkan spreminja podobo otoka
Lava na španskem otoku La Palma briše človeške sledi in širi kopno.
Odpri galerijo
Tri tedne po izbruhu vulkan Cumbre Vieja na La Palmi še naprej spreminja zemljevid španskega otoka. Na eni strani pod črno-rdečimi brazdami lave izginjajo sledi človekove prisotnosti, na drugi ognjeniška talina širi obalo in se čedalje globlje zajeda v ocean. Za zdaj se je kopno povečalo za približno 40 hektarov, kar je skoraj toliko, kolikor znaša površina Vatikana.
Morala na najbolj severozahodnem delu kanarskega arhipelaga je po dnevih negotovosti in nemoči na dnu, je razbrati iz besed Roberta Nazca, predstavnika za odnose z javnostmi tamkajšnje gasilske brigade. Številnim prebivalcem jugozahodnega dela La Palme so ostali le spomini in stvari, ki so jih rešili, preden je razbeljena reka kot v počasnem posnetku izbrisala njihove vasi in domove. »Veliko nas ima sorodnike, ki so ostali brez vsega,« je za Delo dejal Nazca. »Ves otok sočustvuje z njimi.«
Svojo destruktivno moč je Cumbre Vieja ponovno pokazal konec tedna, ko se je odtrgal del osrednjega ognjeniškega stožca. Ker se je sesedel del vulkana na severni strani, se je lava po Nazcovem pripovedovanju namesto po bolj ali manj ustaljeni poti, po kateri je pred časom dosegla ocean, začela zlivati drugam. Z nedelje na ponedeljek se je območje, ki ga prekriva lava, razširilo za približno 65 hektarov. Rdeči tokovi so izbrisali že zadnje hiše v naselju Todoque, kjer je v začetku septembra živelo približno 1300 prebivalcev, škoda narašča tudi v industrijski coni v občini Los Llanos de Aridane. Gmota taline je tam danes dosegla tovarno cementa, zaradi česar so oblasti, dokler ne bodo preverili, ali je kakovost zraka ogrožena, več tisoč otočanom svetovale, naj ostanejo med štirimi stenami.
Kljub veliki škodi, ki jo je v tako kratkem času povzročil vulkan, je to po besedah Nieves Sánchez, raziskovalke na Geološkem in rudarskem inštitutu Španije (IGME), povsem običajen izbruh za to območje. »Ujema se z vsemi prejšnjimi, ki so se zgodili na La Palmi,« je dejala v intervjuju za El País. »Velika razlika je v tem, da je danes otok veliko bolj poseljen. Zaradi tega je veliko večja tudi ranljivost.«
Po njenih ocenah bo Cumbre Vieja dejaven še nekaj časa, kar naj bi nakazovala tudi seizmološka aktivnost. V noči na ponedeljek so se tla stresla več kot štiridesetkrat, najmočnejši potres je imel magnitudo 4,3. Od 10. septembra so seizmologi zaznali skoraj 35.000 potresnih sunkov.
Morala na najbolj severozahodnem delu kanarskega arhipelaga je po dnevih negotovosti in nemoči na dnu, je razbrati iz besed Roberta Nazca, predstavnika za odnose z javnostmi tamkajšnje gasilske brigade. Številnim prebivalcem jugozahodnega dela La Palme so ostali le spomini in stvari, ki so jih rešili, preden je razbeljena reka kot v počasnem posnetku izbrisala njihove vasi in domove. »Veliko nas ima sorodnike, ki so ostali brez vsega,« je za Delo dejal Nazca. »Ves otok sočustvuje z njimi.«
Že zdaj je ognjenik Cumbre Vieja tako po količini izbruhanega materiala kot po velikosti prizadetega območja presegel erupcijo bližnjega vulkana San Juan iz leta 1949, ki je veljala za najrazsežnejšo na La Palmi v zadnjem stoletju, so poročali v El Mundu. V dobrih 20 dneh, polovico krajšem času kot pred 72 leti, ko je svojo moč pokazal San Juan, je lava zajela skoraj 600 hektarov otoka, delno ali popolnoma je uničenih 1281 objektov ter 130 hektarov nasadov bananovcev, vinogradov in drugih kmetijskih površin. Šest tisoč ljudi se je moralo umakniti na varno.
Svojo destruktivno moč je Cumbre Vieja ponovno pokazal konec tedna, ko se je odtrgal del osrednjega ognjeniškega stožca. Ker se je sesedel del vulkana na severni strani, se je lava po Nazcovem pripovedovanju namesto po bolj ali manj ustaljeni poti, po kateri je pred časom dosegla ocean, začela zlivati drugam. Z nedelje na ponedeljek se je območje, ki ga prekriva lava, razširilo za približno 65 hektarov. Rdeči tokovi so izbrisali že zadnje hiše v naselju Todoque, kjer je v začetku septembra živelo približno 1300 prebivalcev, škoda narašča tudi v industrijski coni v občini Los Llanos de Aridane. Gmota taline je tam danes dosegla tovarno cementa, zaradi česar so oblasti, dokler ne bodo preverili, ali je kakovost zraka ogrožena, več tisoč otočanom svetovale, naj ostanejo med štirimi stenami.
Faktor poseljenosti
Kljub veliki škodi, ki jo je v tako kratkem času povzročil vulkan, je to po besedah Nieves Sánchez, raziskovalke na Geološkem in rudarskem inštitutu Španije (IGME), povsem običajen izbruh za to območje. »Ujema se z vsemi prejšnjimi, ki so se zgodili na La Palmi,« je dejala v intervjuju za El País. »Velika razlika je v tem, da je danes otok veliko bolj poseljen. Zaradi tega je veliko večja tudi ranljivost.«
Po njenih ocenah bo Cumbre Vieja dejaven še nekaj časa, kar naj bi nakazovala tudi seizmološka aktivnost. V noči na ponedeljek so se tla stresla več kot štiridesetkrat, najmočnejši potres je imel magnitudo 4,3. Od 10. septembra so seizmologi zaznali skoraj 35.000 potresnih sunkov.