Z resolucijo nad resolucijo
Kaj bo misija evropskih poslancev pod vodstvom nizozemske liberalke Sophie in 't Veld naredila s svojimi ugotovitvami, se bo pokazalo v tednih po obisku. V parlamentarnih krogih se ugiba, da bi utegnila predložiti resolucijo o položaju v Sloveniji.
Evropski parlament ima bogate izkušnje z misijami ugotavljanja dejstev in proučevanjem razmer v državah članicah. Po napadu na novinarko Daphne Caruano Galizio so opravili tri misije na Malti. V evropskem parlamentu so prvo resolucijo sprejeli že leta 2017 in malteško vlado pozvali, naj uporabi vsa sredstva, da njene morilce privede pred sodišče. Obžalovali so, da je dogajanje na Malti v zadnjih letih povzročilo resne pomisleke o pravni državi, demokraciji in temeljnih pravicah, vključno s svobodo medijev, pa neodvisnostjo policije in sodstva.
Po Evropi brez težav
Dve leti pozneje so sprejeli resolucijo o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, predvsem na Malti in Slovaškem. Po smrti Daphne Caruano Galizio in umoru slovaškega novinarja Jána Kuciaka z njegovo zaročenko Martino Kušnírovo je bila v evropskem parlamentu ustanovljena posebna skupina za spremljanje demokracije, temeljnih pravic in vladavine prava. Ko so evropski poslanci pod vodstvom Sophie in 't Veld opravljali misije na terenu, ni bilo poročil o zapletih in škandalih, kakršni spremljajo njihovo delo z vladnimi predstavniki v Ljubljani.
Na Slovaškem so se pogovorili z obema premieroma v času misij, Robertom Ficom in Petrom Pellegrinijem, ter s premierom Josephom Muscatom na Malti. Glede Bolgarije so se, denimo, lani ukvarjali s položajem v medijih, pritiski na tožilce, očitki bivšemu premieru Bojku Borisovu. Aprila letos, po atentatu na novinarja Jorgosa Karaivaza, so grško oblast pisno zaprosili za informacije. Lotili so se še vprašanja neodvisnosti televizijskega sveta na Češkem, delovanja sodnega sveta v Španiji in pravosodja na Poljskem.
Spet o Poljski
Evropski parlament je v zadnjih letih o Poljski veliko razpravljal in sprejel več resolucij, denimo o tveganjih za resne kršitve vladavine prava, napadih na medije, kršitvah pravic skupnosti LGBT+, de facto prepovedi pravice do splava. Postopek po 7. členu glede kršitve temeljnih načel je proti Poljski konec leta 2017 sicer sprožila evropska komisija. Prihodnji teden bo evropski parlament razpravljal o položaju glede vladavine prava na Poljskem s premierom Mateuszem Morawieckim in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Na mizi bo nova – resolucija.
Položaj v zvezi s Poljsko se je zaostril prejšnji teden po odločitvi tamkajšnjega ustavnega sodišča, s katero so delu prava EU odrekli prvenstvo glede na nacionalno pravo. V evropski komisiji imajo na mizi tri odzive. Klasičen je še postopek za kršitve evropskega prava, ki lahko privedejo do tožbe na sodišču EU in denarnih kazni. Lahko bi uporabili novo uredbo o pogojevanju izplačil z delovanjem pravne države. Tretja pot je razširitev postopka po 7. členu.
V evropskem parlamentu so se posebno veliko ukvarjali z Madžarsko in sprejemali resolucije kot po tekočem traku: o kriminalizaciji beguncev, LGBT+ in drugem. Najpomembnejša je bila resolucija, ki je bila sprejeta septembra 2018 na podlagi poročila nizozemske poslanke Zelenih Judith Sargentini. Z njo so sprožili postopek po 7. členu tudi proti Madžarski. Ne glede na številne resolucije in postopka po 7. členu sta obe državi nadaljevali po svoji poti.
