Za Rogliča je novembrski dež bolj nadležen kot tekmeci

Po zmagi v vožnji na kronometer v 13. etapi, po kateri je spet oblekel rdečo majico vodilnega na dirki, so tekmeci napovedovali napade na Primoža Rogliča, a jih niti v najdaljši 15. etapi (v šprintu je zmago slavil Belgijec v dresu ekipe UAE Jasper Philipsen) nismo dočakali. Trasa in razmere v Španiji so marsikomu odvzele borbenega duha, Vuelta se je sprevrgla v bitko na izčrpavanje.

To je razumljivo, kolesarje le še trije dnevi ločijo od konca dirke in tudi nenavadne koronske sezone 2020, v kateri so prireditelji v tri mesece in pol poskušali stlačiti levji delež v običajnih razmerah desetmesečnega tekmovalnega koledarja. K njihovi svežini ni pripomogla kar 230,8 km dolga 15. etapa s petimi gorskimi cilji, močnim nasprotnim vetrom in temperaturami nekaj nad 10 stopinj Celzija, za piko na i še dežjem v zadnjih 40 km.



Na srečo je tekmovalna žirija nevtralizirala zadnje 3 km, v katerih je šlo le še za etapno zmago, ne pa tudi za čase v skupnem seštevku. »Bil je zelo zahteven dan, vesel sem le, da je za nami. Na kolesih nismo uživali, šlo je hitro, bilo je hladno in deževno. Dobro, da so na koncu nevtralizirali etapo, da ni bilo nepotrebnega tveganja,« je Roglič povedal po še enem odkljukanem dnevu v rdeči majici. To bo jutri nosil že 22., 11 dni je bil v njej na poti do lanske zmage, drugo polovico je dodal letos.

»To je lepa številka, upam, da bom temu dodal še kakšen dan. Kakšen je moj odnos do Vuelte in Španije? Vuelta je zame velika, zahtevna in tudi uspešna dirka. V Španiji uživam, čutim podporo ljudi, lepo mi je dirkati tukaj,« je dodal 31-letni Kisovčan.
Gotovo bi raje dirkal v poletnih avgustu in septembru, ko je Vuelta običajno na sporedu, saj preizkušnje, kakršnim smo priča ob prvi in upati je, da edini novembrski dirki po Španiji, niso prijetne za nikogar.


 

Močni in samozavestni

Gotovo pa so za pomočnike še bolj naporne kot za njihove kapetane. Roglič na španskih cestah spet uživa izjemno podporo drugih kolesarjev Jumba Visme, ki zanj režejo zrak, mu nosijo hrano in pijačo, zanj narekujejo tempo, ki mu najbolje ustreza … »To so dnevi, ki vzamejo veliko moči in jih moramo preživeti. Čeprav se to po profilu etape in rezultatih ni videlo, je bila 14. etapa za nas ena najtežjih doslej, od štarta do cilja je šlo na vso moč. V 15. etapi smo prekolesarili še 30 km in 1000 višinskih metrov več. To niso preizkušnje, v katerih bi kdo izgubil ali pridobil čas, vendar vsekakor utrujajo,« o dnevih pred odločilno sobotno bitko na vzponu na Covatillo pravi George Bennett, eden od najbolj izkušenih Rogličevih pribočnikov.



»Nikoli ne moreš predčasno razglasiti zmagovalca, vendar sta tako Roglič kot ekipa močna in samozavestna,« se rdečega zaključka v Madridu nadeja 30-letni Novozelandec, ki je bil tudi del zasedbe, ki je neumorno delala za Rogliča na Touru, na koncu pa nejeverno spremljala dogajanje v vožnji na čas v 20. etapi, v kateri mu je rumeno majico slekel Tadej Pogačar.



»To pot se nam ne bo ponovil Tour,« je pribil Sepp Kuss, Američan, ki slovenskega zvezdnika na najtežjih vzponih v zadnjih treh tednih še nikoli ni pustil na cedilu. Z Rogličem ga čaka še ciljni vzpon odločilne 17. etape, pred njo pa še en dan izčrpavanja. Jutrišnja najverjetneje deževna 16. etapa ne bo ekstremno dolga (162 km), vendar bosta na poti od Salamance do Ciudada Rodriga tudi dva zahtevna vzpona. Četudi se nihče ne bo lotil Rogliča, ki ima še vedno 39 sekund prednosti pred Richardom Carapazom (Ineos) in 47 pred Hughom Carthyjem (Education First), bomo v soboto v karavani videli obilico utrujenih nog. Za nameček naj bi na vzponu, ki bo odločil zmagovalca Vuelte, deževalo pri 5 stopinjah Celzija.