Za zadnjo bitko bo napad najboljša Rogličeva obramba

Ciudad Rodrigo – Na Vuelti je jutri na sporedu 17. etapa, ki bo odločila vse. Primoža Rogliča – v današnji 16. etapi je osvojil 2. mesto in za šest sekund povečal prednost pred zasledovalci – še 178,2 km in šest kategoriziranih vzponov loči od drugega zaporednega zmagoslavja v Madridu, ki je bil lani z njim na 1. in Tadejem Pogačarjem na 3. mestu povsem slovenski. Rogla je tokrat osamljeni slovenski jezdec v Španiji, kjer se bo jutri s parado šampionov na trgu Cibeles končala najuspešnejša sezona našega kolesarstva.

Slovenija ima v koronskem letu 2020 že v žepu prvo zmago na Touru, ki si jo je Pogačar prikolesaril v infarktnem dvoboju z Rogličem. Ta je le dva tedna pozneje slavil prav tako prvo in zgodovinsko zmago na najstarejši klasiki Liege-Bastogne-Liege. Z njunimi uspehi se je Slovenija prvič povzpela na 1. mesto točkovanja narodov Svetovne kolesarske zveze (UCI), na katerem bo končala leto. Odprti sta še dve vprašanji. Bo Roglič še drugič dobil Vuelto in poskrbel, da bodo naši kolesarji prvič v enem letu dobili dve od treh tritedenskih dirk? Kateri Slovenec bo na koncu sezone na vrhu lestvice UCI pri posameznikih? Ta čas je 1. Pogačar, ki bo v novem štetju izgubil točke za lansko 3. mesto na Vuelti, Roglič pa bo v primeru zmage ubranil lanske točke in spet skočil na prestol.



Vendar mora najprej skočiti in nato reči hop. Pred njim je še zelo zahtevna preizkušnja, pred katero brani 45 sekund prednosti pred Richardom Carapazom (Ineos) in 53 pred Hughom Carthyjem (Education First). Povsem odpisan ni niti Dan Martin (Israel Start Up Nation) z zaostankom 1:48.

Za malo prekratek

To izhodišče je postavil šprinterski razplet gorske 16. etape, v katerem je 31-letni Kisovčan spet pokazal svojo moč in lakoto po zmagah. Zasedel je 2. mesto, Danec Magnus Cort Nielsen je bolje zadel pravi trenutek, kdaj pritisniti na vso moč. »Poskušam biti vsestranski kolesar, kot govorim že od začetka dirke, poskušam tudi izkoristiti vsako priložnost za zmago. Predvsem sem si želel zmage, bil sem nekoliko prekratek, dobil pa sem nekaj odbitnih sekund, kar ni slabo« je opisal zaključek, po katerem so z glavami zmajevali njegovi tekmeci.



Tako kolesarji Movistarja kot Ineosa so dolgo narekovali oster tempo na čelu glavnine, da bi v težave spravili slovenskega kapetana ekipe Jumbo Visma, ki pa se je s pomočjo njihovega znoja le utrdil v vodstvu. Vendar to ne spremni veliko pred velikim finalom na Altu de la Covatilla, 11,4 km dolgem klancu s povprečnim naklonom 7,1 odstotka, ki vodi do smučarskega središča 1965 metrov visoko. Na številnih odsekih naklon presega 10 odstotkov, tako da ob koncu tritedenske dirke ne bo enostaven zalogaj. Ni zanemarljivo, da bo že pred tem pet gorskih ciljev.

Pogačar gotovo ne bo napadel

»Zame je to spet povsem nova etapa, ne poznam teh klancev. To bo zadnja bitka, vsi bodo dali od sebe vse, kar še zmorejo, od štarta do cilja bo šlo na vso moč,« zadnji ognjemet 75. Vuelte napoveduje Roglič, ki so ga španski novinarji spomnili na lansko 20. etapo in Pogačarjevo epsko predstavo na poti na Plataformo de los Gredos. Mladi Komendčan je napadel 40 km pred ciljem, z združenimi močmi mu niso bili kos kolesarji Astane in Movistarja. V cilju je bil poldrugo minuto pred tekmeci in se v končnem vrstnem redu povzpel s 5. na 3. mesto. Alejandro Valverde je za 22 sekund ubranil 2. mesto, Roglič pa je potrdil zmago 2:33 pred španskim veteranom in 2:55 pred rojakom.



»Tadej letos gotovo ne bo napadel, drugi pa lahko. Z ekipo bomo naredili vse, da bomo imeli dogajanje pod nadzorom,« je odgovoril Roglič, ki ne izključuje možnosti, da bo napad njegova najboljša obramba: »Če bom imel dovolj močne noge, bom šel po etapno zmago.«

Njegovim ambicijam pritrjuje tudi Andrej Hauptman, slovenski selektor, ki je na Vuelti kot športni direktor pri ekipi UAE. »Več možnosti kot za zasuk je za to, da Roglič slavi še peto etapno zmago in poveča svojo prednost. Če ne bo velikih presenečenj, bo Primož v rdečem tudi v Madridu,« se zmage rojaka nadeja Hauptman.