SODELUJTE
Zahrbten tihi morilec
Marec je mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke; več kot tri tisoč bolnikov zboli za enim od rakov prebavil, med katerimi je z dobrimi 1500 primeri na leto v ospredju prav rak debelega črevesa in danke.
Odpri galerijo
ženska bolezen zdravje bolečine trebuh napenjanje vetrovi rak Foto Khosrork
Prvi marčevski teden je teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji na leto zboli več kot 13.000 ljudi, okoli 7000 moških in okoli 6000 žensk. Petletno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega raka), ki so zboleli v obdobju 2010–2014, je bilo 55-odstotno, bolnic pa 59-odstotno. Vsako leto bolezen vzame okoli 6000 ljudi, približno 3400 moških in 2600 žensk.
Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, čezmerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, in bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja. S staranjem prebivalstva se ogroženost zbolevanja veča, rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. Med najpogostejše rake v Sloveniji spadajo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.
Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če te pravočasno odkrijemo in odstranimo, lahko to obliko raka preprečimo. Če spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave – takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Program Svit, ki deluje od aprila 2009, omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Cilj programa je zmanjšanje smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki, pri nas drugega najpogostejšega, število se vsako leto povečuje. Če bi se vabilu v program odzvalo veliko ljudi in opravilo test na prikrito krvavitev v blatu, bi lahko veliko bolezni odkrili v zgodnejši fazi, ko je še ozdravljiva. S tem bi znatno zmanjšali umrljivost in posledice, ki jih ta rak pusti bolnikom.
Sodelovanje v Svitu je za ciljno populacijo brezplačno, saj stroške programa krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ciljna populacija je več kot pol milijona ljudi, ki so vabljeni po določenem načrtu v obdobju dveh let.
V celotnem lanskem letu so povabili 302.819 ljudi, 301.701 vabil so tudi vročili. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 189.293 ljudi (62,74 odstotka). Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 11.392 (6,02 odstotkov) ljudi, v programu jih ni želelo sodelovati 377. Komplet pripomočkov za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev so poslali 177.732 ljudem. Za analizo primerne vzorce je do 31. 12. 2017 vrnilo 168.823 (94,64 odstotka) ljudi, od analiziranih jih je imelo 158.287 (93,76 odstotka) negativen izvid, 10.536 (6,24 odstotka) ljudi pa pozitivnega. Presejane je bilo 58,35 odstotka povabljene populacije. Mimogrede: če se ženske odzovejo vabilu, je pri moških ravno nasprotno, odzove se jih le dobra polovica. Lani so opravili 10.995 kolonoskopij v 24 pooblaščenih kolonoskopskih centrih. Strah pred kolonoskopijo je odveč, mirijo zdravniki. To res ni prijetna preiskava, a tudi najbolj neprijetni in boleči pregledi so dandanes prijaznejši kot nekoč, aparati so namreč sodobnejši in zdravniki opravijo več pregledov kot v preteklosti. Kadar je bolečina pri preiskovancu vendarle premočna (ali strah prevelik), je mogoče pomagati s protibolečinskimi zdravili ali blagimi uspavali.
Če je bilo še pred desetimi leti pri kar dobrih 80 odstotkih bolnikov odkrit rak v napredovalih stadijih, se je zdaj ta odstotek prepolovil.
rak celica bolezen črevesje zdravljenje Foto Vitanovski
Pomen preventive
Letošnje geslo je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. S tem želijo organizatorji poudariti pomen preventive: pojavnost rakavih bolezni se v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, k zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom pa pripomoreta predvsem zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so velikega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (program Svit).Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, čezmerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, in bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja. S staranjem prebivalstva se ogroženost zbolevanja veča, rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. Med najpogostejše rake v Sloveniji spadajo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.
TveganjeVečje tveganje za razvoj te bolezni imajo otroci staršev z rakom debelega črevesa ali danke, bolniki po operaciji raka debelega črevesa ali danke, vsi ljudje, pri katerih so že kdaj odstranili polipe, bolniki s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi. Ljudi v teh skupinah običajno na preventivno kolonoskopijo napoti že osebni zdravnik.
Čas je za spremembo
Marec je mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki so ga pred desetimi leti prvič zaznamovali na pobudo evropskega združenja EuropaColon. Geslo letošnjega meseca je Čas je za spremembo. Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec: vsako leto za to obliko zboli 1600 Slovencev, približno 700 jih umre. Skrb vzbujajoč podatek glede na to, da je bolezen v začetni fazi popolnoma ozdravljiva. Mnogi se niti ne zavedajo, da bolehajo za zgodnjo obliko bolezni: ta se namreč dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši.
VlaknineTudi hrana je pomembna za zdravo črevesje, tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Te v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši, krajši je čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa. Hitreje ko se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice.
Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če te pravočasno odkrijemo in odstranimo, lahko to obliko raka preprečimo. Če spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave – takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Program Svit, ki deluje od aprila 2009, omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Cilj programa je zmanjšanje smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki, pri nas drugega najpogostejšega, število se vsako leto povečuje. Če bi se vabilu v program odzvalo veliko ljudi in opravilo test na prikrito krvavitev v blatu, bi lahko veliko bolezni odkrili v zgodnejši fazi, ko je še ozdravljiva. S tem bi znatno zmanjšali umrljivost in posledice, ki jih ta rak pusti bolnikom.
SimptomiZnaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanja, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje. Večina teh znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled.
Moški, sodelujte
Sodelovanje v Svitu je za ciljno populacijo brezplačno, saj stroške programa krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ciljna populacija je več kot pol milijona ljudi, ki so vabljeni po določenem načrtu v obdobju dveh let.V celotnem lanskem letu so povabili 302.819 ljudi, 301.701 vabil so tudi vročili. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 189.293 ljudi (62,74 odstotka). Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 11.392 (6,02 odstotkov) ljudi, v programu jih ni želelo sodelovati 377. Komplet pripomočkov za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev so poslali 177.732 ljudem. Za analizo primerne vzorce je do 31. 12. 2017 vrnilo 168.823 (94,64 odstotka) ljudi, od analiziranih jih je imelo 158.287 (93,76 odstotka) negativen izvid, 10.536 (6,24 odstotka) ljudi pa pozitivnega. Presejane je bilo 58,35 odstotka povabljene populacije. Mimogrede: če se ženske odzovejo vabilu, je pri moških ravno nasprotno, odzove se jih le dobra polovica. Lani so opravili 10.995 kolonoskopij v 24 pooblaščenih kolonoskopskih centrih. Strah pred kolonoskopijo je odveč, mirijo zdravniki. To res ni prijetna preiskava, a tudi najbolj neprijetni in boleči pregledi so dandanes prijaznejši kot nekoč, aparati so namreč sodobnejši in zdravniki opravijo več pregledov kot v preteklosti. Kadar je bolečina pri preiskovancu vendarle premočna (ali strah prevelik), je mogoče pomagati s protibolečinskimi zdravili ali blagimi uspavali.
Če je bilo še pred desetimi leti pri kar dobrih 80 odstotkih bolnikov odkrit rak v napredovalih stadijih, se je zdaj ta odstotek prepolovil.
