Žarišče virusa je zdaj Južna Amerika, pri nas ni niti novih okužb niti smrti

21.59 Italija je uvedla zeleni koridor za tuje delavce na poljih

Danes je v Italijo priletelo prvih 100 delavcev iz Maroka, ki bodo obirali zrele pridelke na poljih. Pandemija koronavirusa je ogrozila italijanske sposobnosti, da poberejo svoje pridelke. Vsako leto v Italijo sezonsko pride 350.000 tujcev, ki delajo v italijanskem kmetijstvu.  Letos je koronavirus v Italiji vzel več kot 32.000 življenj, poleg tega pa povzročil omejitve gibanja, kar je preprečilo tudi prihod tujih delavcev. Kmetijska ministrica Teresa Bellanova je opozorila, da lahko zaradi koronavirusa Italiji zmanjka med 250.000 in 270.000 delavcev. Zveza kmetov iz Abruzza, pretežno kmetijskeg regije sredi Italije, je zato organizirala pot za 124 delavcev iz Mehike. Posebni let iz maroške Casablance pa je prvi po obnovitvi zelenih koridorjev.



21.30 Covid-19 je vzel najmanj 335.538 življenj

Novi koronavirus je od decembra do danes do 19.ure  po podatkih, ki jih iz uradnih virov zbira AFP, na svetu terjal 335.538 življenj. V 196 državah je bilo okuženih najmanj 5.158.750 ljudi, od teh jih je 1.937.200 ozdravelo. V AFP prizanavajo, da te uradne številke držav in WHO verjetno predstavljajo le delček dejanskega števila okuženih. V veliko državah namreč v uradne podatke vključijo le resne primere.

V 24 urah je umrlo še 5784 ljudi, po svetu pa so potrdili še 109.329 novih okužb. Največ mrtvih od včeraj imajo v ZDA (1627) in Braziliji (1188).

ZDA imajo tudi skupno največ mrtvih (95.490) pri 1.590.225 okuženih. Sledijo Velika Britanija s 36.393 mrtvimi pri 254.195 okuženih, Italija z 32.616 mrtvimi in 228.658 okuženimi, Španija z 28.628 umrlimi in 234.824 okuženimi ter Francija z 28.289 mrtvimi in 182.219 okuženimi. Kitajska je doslej potrdila 4634 smrti and 82.971 primerov okužbe s covidom-19.

20.58 Li: Kitajska se zaradi pandemije sooča z velikim gospodarskimi izzivi

V Pekingu se je danes začelo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski premier Li Keqiang je ob začetku opozoril, da se Kitajska zaradi pandemije covida-19 sooča z velikimi gospodarskimi izzivi. Za blažitev posledic pandemije Kitajska načrtuje obsežno povečanje državnih izdatkov. Še naprej pa bo povečevala tudi izdatke za obrambo.

Drugo največje gospodarstvo na svetu je pandemija covida-19 močno prizadela. V prvem četrtletju leta se je gospodarstvo skrčilo za 6,8 odstotka. To je bil prvi padec od leta 1992, ko so začeli objavljati podatke po četrtletjih. Po napovedih, naj bi zaradi pandemije zadolževanje kitajske države preseglo kritične tri odstotke gospodarske proizvodnje in sicer na 3,6. Kitajska po navedbah dpa načrtuje posebna posojila ter znižanje davkov in dajatev.

20.33 WHO: Južna Amerika je novo žarišče pandemije covida-19

Južna Amerika je postala novo žarišče pandemije novega koronavirusa, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Trenutno je tam najbolj prizadeta Brazilija. »V številnih južnoameriških državah opažamo naraščajoče število primerov,«je povedal vodja programa za izredne razmere pri WHO Mike Ryan po poročanju AFP. »Seveda obstaja zaskrbljenost v številnih od teh držav, vendar pa je trenutno najbolj prizadeta Brazilija,« je dodal.

Število smrtnih žrtev covida-19 je v četrtek v Braziliji preseglo 20.000. Potrdili so rekordnih 1188 smrti v enem dnevu, skupaj pa 20.047, kažejo podatki brazilskega ministrstva za zdravje. Število okužb v tej državi z 210 milijoni prebivalcev se hitro vzpenja. Na svetu je po številu okužb že na tretjem mestu za ZDA in Rusijo. Po številu smrtnih žrtev pa je Brazilija na šestem mestu. A število smrtnih žrtev se je podvojilo v samo enajstih dneh.



20.29 Trump pozval guvernerje zveznih držav, naj odprejo cerkve, sinagoge in mošeje

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da ob pandemiji covida-19 razglaša vse cerkve za nujne dejavnosti in ukazuje guvernerjem ameriških zveznih držav, da jih nemudoma odprejo. Trump sicer takih ustavnih pooblastil nima in analitiki ne dvomijo, da gre za predvolilno potezo.

Trump se je v izjavi za medije pritoževal, da so prodajalne alkohola in klinike za splave označene kot nujne dejavnosti in so zato lahko odprte v času pandemije koronavirusa, verski objekti pa so zaprti. To se mu zdi velika krivica, ki jo sedaj popravlja. Guvernerjem je sporočil, naj ga pokličejo, če jih to moti, da pa ne bodo ničesar dosegli. »V Ameriki potrebujemo več molitve, ne manj,« je poudaril. Trump sicer ni zapiral cerkva in jih tudi ne more odpreti. Ob izbruhu pandemije so guvernerji zveznih držav najprej prepovedali večja zborovanja, nato pa izdali ukaze prebivalstvu, naj ostane doma razen za nujne izhode.

20.09 Prekinitev cepljenj ogroža življenje 80 milijonov otrok

Pandemija covida-19 je postavila milijone otroških življenj v tvegan položaj, saj je zmotila rutinske programe cepljenja, sta opozorila WHO in Unicef. Zaradi pandemije so odpovedali programe cepljenj v več ducatih držav in s tem odprli pot, da se vrnejo nevarne nalezljive bolezni, ki bi jih sicer lahko preprečili.  »Covid-19 gozi, da bo izničil programe celjenja , ki rešujejo življenja, po vsem svetu,« opozarja generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

20.07 V istanbulskem zaporu okoli 80 okužb s koronavirusom

V visoko varovanem zaporu Silivri v turškem Istanbulu se je doslej 82 zapornikov okužilo z novim koronavirusom, je danes sporočilo pristojno turško tožilstvo. Njihovo zdravstveno stanje je dobro. Deset okuženih je v bolnišnici, drugi pa v izolaciji v zaporu. V četrtek je umrl zapornik, ki so mu najprej diagnosticirali tuberkulozo, nato pa je bil še pozitiven na testiranju za novi koronavirus, je sporočilo tožilstvo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Koliko zapornikov v Turčiji je okuženih z virusom, ni znano. Pravosodno ministrstvo je konec aprila sporočilo, da so dotlej potrdili 120 okužb v štirih zaporih. Sredi aprila pa so poročali o 17 okužbah in treh smrtnih žrtvah covida-19. Turške oblasti so sredi aprila v okviru ukrepov za zajezitev pandemije začele iz zaporov izpuščati zapornike. Napovedali so izpustitev okoli 90.000 ljudi. Polovico so pogojno izpustili na prostost, polovica pa je morala v hišni pripor.

V Turčiji so vse skupaj potrdili več kot 153.000 okužb z novim koronavirusom, je v četrtek sporočilo ministrstvo za zdravje. Covid-19 je zahteval več kot 4200 smrtnih žrtev.



19.34 Kitajska doživlja velik udarec, ko v Rusiji raste število žrtev koronavirusa

Kitajska opozarja, da bo njeno gospodarstvo zelo trpelo zaradi covida-19, saj pandemija in državne omejitve gibanja povzročajo velike izgube delovnih mest po svetu, v Rusiji pa raste število mrtvih. Kitajski komunistični voditelji prvič niso uspeli določiti državnega cilja gospodarske rasti, poroča AFP, vrednosti na azijskih trgih in Wall Streetu padajo, vse pa še poslabšujejo kitajski ukrepi za zmanjšanje avtonomije Hong Konga. Kitajski spletni gigant Alibaba je dodal k mračnim novicam to, da je njegov dobiček v prvem četrtletju padel za 88 odstotkov, čeprav so bili prihodki višji od napovedi. Škoda zaradi pandemije je šele začetek, se bojijo na Kitajskem, pa še ta se povečuje v Rusiji in Južni Ameriki.



19.09 Manchester United zaradi covida-19 že izgubil 32 milijonov evrov

Angleški nogometni velikan, Manchester United, je razkril svoje poslovanje v prvih treh mesecih leta, do 31. marca. In na poslovnih izidih v prvem četrtletju se že kažejo vplivi pandemije novega koronavirusa, zaradi katere so rdeči vragi vpisali začetno izgubo v višini 28 milijonov funtov oziroma 32 milijonov evrov, poroča BBC. V zasedbi z Old Trafforda pričakujejo, da bo končna številka izgube zaradi covida-19 še krepko višja.

Pri Manchester Unitedu pričakujejo, da bodo prihodki od televizijskih pravic manjši za okoli 20 milijonov funtov (22 milijonov evrov) za celotno sezono 38 tekem, tudi če bodo odigrali preostale tekme premier lige, je dejal glavni finančni direktor kluba Cliff Baty. United je dodatnih osem milijonov funtov (10 milijonov evrov) izgubil v zadnjih treh tednih marca, ko so odložili tri tekme.



18.52 Vlada je zagotovila denar za dodatke za javne uslužbence

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije različnim proračunskim uporabnikom. Gre za zagotavljanje sredstev za dodatke za povečano obremenitev oziroma delo v rizičnih razmerah, ki jih mora državni proračun zagotoviti na podlagi protikoronske zakonodaje.

Na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo mora sredstva za dodatek za delo v rizičnih razmerah na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor ter za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po zakonu v skupni višini 17,41 milijona evrov zagotoviti državni proračun, je v sporočilu po dopisni seji vlade sporočil urad vlade za komuniciranje.

18.29 Prvi teden po odprtju v šolah skoraj 95 odstotkov učencev prve triade

Ob pričakovanju, da se bo odprla možnost za vrnitev v šolo tudi za učence druge in tretje triade, so na ministrstvu za izobraževanje zbrali podatke o prisotnosti v prvem tednu po odprtju šol. K pouku se je vrnilo 61.517 učencev, ker je 94,7 odstotka vseh učencev prve triade. Od teh je bilo 57,8 odstotka vključenih tudi v podaljšano bivanje. V šole se je v različnih deležih prisotnosti vrnilo 11.170 učiteljev, kar pomeni približno dve tretjini vseh učiteljev v osnovnih šolah, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

V srednjih šolah, kjer so pri pouku spet lahko dijaki zaključnih letnikov, sta se po podatkih ministrstva v tem tednu pouka udeležili dobri dve tretjini dijakov. Preostali pa v dogovoru s šolami nadaljujejo delo in priprave na maturo oziroma zaključne izpite od doma oziroma prihajajo v šolo na konzultacije. Poudarili so še, da je del dijakov zaključnih letnikov tudi na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih, med njimi tudi vajenci. Delež dijakov nižjih letnikov, ki jim šola skladno z veljavnim odlokom organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin, je zgolj okoli en odstotek, zato na ministrstvu ocenjujejo, da za dijake nižjih letnikov proces izobraževanja in zaključevanja šolskega leta uspešno še naprej poteka na daljavo.

Primerljiv delež dijakov zaključnih letnikov in nižjih letnikov se je vrnil tudi v dijaške domove, na ministrstvu ne z organizacijskega ne s kadrovskega vidika na tem področju niso zaznali težav. Na delovna mesta v šole se je vrnila približno polovica zaposlenih v srednjih šolah in enak delež v dijaških domovih.



18.21 Velika Britanija bo uvedla 14-nevno karanteno za tujce

Potniki v Veliko Britanijo bodo od 8. junija morali najprej v dvotedensko karanteno, je danes napovedala britanska vlada. S tem ukrepom, kot poroča AFP, želijo preprečiti drugi val okužb s koronavirusom. Vsi, ki bodo kršili to pravilo, bodo plačali kazen. Nova pravila bodo veljala za vse mednarodne prihode, z izjemo Irske. Preganjali ne bodo niti zdravstvenih delavcev, ki potujejo na delo v krizi, sezonskih delavcev v kmetijstvu in delavcev v prevozništvu.

18.08 Ameriški milijarderji v času epidemije koronavirusa postali še bogatejši

Skupno premoženje ameriških milijarderjev se je od 18. marca povečalo za 434 milijard dolarjev, sta izračunala organizacija Američani za davčno poštenost in Inštitut za politične študije. Najbogatejši torej v času, ko je ameriško gospodarstvo v krču zaradi epidemije novega koronavirusa in Američani izgubljajo službe ter premoženje, še bogatijo.

Poročilo temelji na podatkih revije Forbes, ki zbira finančne informacije o najbogatejših Zemljanih. Milijarderjem kriza očitno ne more do živega, saj je skupno premoženje petih najbogatejših Američanov Jeffa Bezosa, Billa Gatesa, Marka Zuckerberga, Warrena Buffetta in Larryja Edisona od 18. marca naraslo za 75,5 milijarde dolarjev. Omenjena peterka zaleže za 21 odstotkov rasti vseh 600 milijarderjev s Forbesove lestvice v zadnjih dveh mesecih.

17.39 V Afriki že več kot 100.000 primerov okužbe s koronavirusom

Število potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom v Afriki je preseglo 100.000, je na podlagi uradih podatkov izračunala francoska tiskovna agencija AFP. Po vsej celini so do danes našteli 100.002 primera okužbe, umrlo je 3095 ljudi.

Najvišje število smrtnih žrtev je v državah na severu Afrike. V Egiptu so denimo med 15.000 okuženimi našteli 696 umrlih, v Alžiriji so potrdili 7728 okuženih, umrlo je 575 ljudi. Južno od Sahare je največ ljudi umrlo v Južni Afriki, ob dobrih 19.000 potrjenih okužbah je podleglo 369 ljudi, in v Nigeriji, kjer jih med nekaj več kot 7000 okuženimi umrlo 211.

Številke v Afriki so sicer daleč zadaj za ZDA, kjer so potrdili več kot 1.577.000 okuženih in skoraj 97.000 smrti, in Evropo, kjer se je potrjeno okužilo približno 1.974.000 ljudi, umrlo jih je 171.011. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da so številke v Afriki zaradi pomanjkanja zmogljivosti za testiranje verjetno podcenjene.



16.53 ECB pripravljena na dodatne spodbude zaradi koronavirusa

Svet Evropske centralne banke (ECB) ne pričakuje hitrega okrevanja gospodarstva območja evra zaradi negativnih učinkov pandemije novega koronavirusa, kažejo zapiski z zadnjega zasedanja guvernerjev centralnih bank območja evra. Pripravljeni so na nove ukrepe za spodbujanje gospodarstva, ki bi jih lahko sprejeli že prihodnji mesec. Predsednica ECB Christine Lagarde je pretekli mesec ocenila, da bi bruto domači proizvod območja z evrom letos lahko upadel med pet in 12 odstotki zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so ohromili gospodarsko aktivnost, povečali brezposelnost in prekinili mednarodne dobavne poti. Centralna banka območja evra bo naslednjo napoved četrtletne rasti in inflacije za 19 držav članic objavila po prihodnjem srečanju, ki bo 4. junija. Ker je še nemogoče napovedati, kakšne bodo posledice epidemije, guvernerji pričakujejo, da bo napoved precej slabša od predhodne.

Guvernerji so na zadnjem zasedanju poudarili, da so pripravljeni na nove ukrepe, da bi pomagali gospodarstvu območja evra skozi najhujšo krizo v zadnjih desetletjih. ECB se je že zavezala, da bo za pomoč namenila več kot 1000 milijard evrov, med drugim bo 750 milijard evrov namenila za program okrevanja po pandemiji, ki naj bi trajal do konca prihodnjega leta.



16.46 Hidroksiklorokin nima učinka proti koronavirusu, povečuje tveganje za smrt

Študija, v katero so zajeli skoraj 100.000 bolnikov s covidom-19, je pokazala, da zdravljenje z antivirusnimi zdravili hidroksiklorokin in klorokin (zdravilo proti malariji) celo povečuje tveganje za smrt bolnika. Hidroksiklorokin običajno uporabljajo za zdravljenje artritisa, vendar je težava, da ga kot učinkovito za zdravljenje covida-19 vztrajno oglašuje predsednik ZDA Donald Trump, njemu pa v zmoti sledijo še mnogi drugi, med drugim brazilski zdravstveni minister in Velika Britanija, ki je naročila za 40 milijonov evrov hidroksiklorokina. Obe zdravili imata lahko hude stranske učinke, zlasti srčno aritmijo.  Oblikovali so štiri skupine bolnikov s covidom-19. V skupini, ki ni dobivala zdravil, je umrlo devet odstotkov bolnikov, v skupini, ki je dobivala hidroksiklorokin ali klorokin, je umrlo 18 in 16,4 odstotka bolnikov. V skupini, kjer so bolniki dobivali poleg teh zdravil še antibiotike, pa jih je umrlo celo 22,8 odstotka. »Uporaba klorokina ali hidroksiklorokina ne koristi bolnikom s covidom-19,« pravi Mandeep Mehra, glavni avtor študije in izvršni direktor Centra za napredovale srčne bolezni v Bostonu, poroča AFP.



16.28 Prevozniki po srečanju na ministrstvu začasno zamrznili grožnjo s stavko

Prevozniki, združeni v sekciji za promet na OZS, so po današnjem srečanju na infrastrukturnem ministrstvu začasno zamrznili grožnjo s stavko, je dejal predsednik sekcije Peter Pišek. Predstavniki ministrstva so prevoznikom predstavili možnosti, ki izhajajo iz že sprejetih ukrepov, med drugim načrtovani sektorski sklad v višini 35 milijonov evrov. Večji del pogovora je bil sicer namenjen predlogom ukrepov za reševanje položaja turističnih avtobusnih prevoznikov, so po srečanju sporočili iz infrastrukturnega ministrstva.

Predstavniki ministrstva so prevoznikom predstavili načrtovani sektorski sklad za prevozništvo v višini 35 milijonov evrov, za katerega bo 10 milijonov evrov prispevala država, 25 milijonov evrov pa SID banka. »Ta bo prevoznikom omogočil pridobitev povratnih sredstev pod ugodnejšimi pogoji. Pri identifikaciji prioritetnih vsebin za financiranje v tem skladu bodo sodelovali tudi predstavniki obeh zbornic,« so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu. Prevozniki so stavko zamrznili do torka.

Preberite še: Prevozniki vladi: pomoč ali cestne zapore

16.20 Napadalec Urala pozitiven na covid-19

Pavel Pogrebnjak, nekdanji napadalec ruske nogometne reprezentance, ki trenutno igra kot napadalec ruskega nogometnega prvoligaša Urala Jekaterinburga, je zbolel za koronavirusno boleznijo 19, je v petek sporočila klubska tiskovna služba, poroča ruska tiskovna agencija Tass. »Pogrebnjaku je bila diagnosticirana blaga oblika bolezni, kar pomeni, da njegovo zdravje ni ogroženo,« je zapisano v izjavi. Iz kluba so ob tem sporočili, da so bili vsi novi testi na koronavirus preostale ekipe in trenerskega štaba negativni.

16.13 Na ministrstvu za zdravje še sprejemajo zahtevke za izplačilo dodatkov

Na ministrstvu za zdravje še vedno sprejemajo zahtevke zdravstvenih zavodov za izplačilo dodatkov po kolektivni pogodbi za javni sektor in po interventnem zakonu za delo v času epidemije, saj jih vsi do četrtkovega roka še niso uspeli posredovati. Sredstva bodo nakazali v treh paketih, prvega v višini 18,6 milijona evrov pa so nakazali v četrtek. Za dodatke k plačam, do katerih so zaposleni upravičeni za delo v času epidemije, je namreč predvideno povračilo iz državnega proračuna, a morajo javni zavodi najprej resornim ministrstvom poslati zahtevke, skoraj polovica pa tega še ni storila.

16.05 MZZ: Avstrija precej nefleksibilna glede odprtja meje s Slovenijo

Avstrija je glede odprtja meje s Slovenijo še vedno precej nefleksibilna, čeprav je naša epidemiološka slika enaka ali celo boljša kot v Avstriji, je danes za STA dejal uradni govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Državi sta glede tega vprašanja v stiku in slovenska stran pričakuje skorajšnjo spremembo stališča Avstrije. Kot je dejal, si veliko Avstrijcev želi na dopust tako v Slovenijo kot na Hrvaško, ki ima tako kot Slovenija dobro epidemiološko sliko. Stališče Avstrije se mu tako zdi precej nenavadno. »Očitno je ta želja po zadržanju turistov tako velika, da se ne moremo premakniti v neko pozitivno smer,« je še dodal.



16.05 V Rusiji rekordno število mrtvih zaradi covida-19

Rusija je danes sporočila, da so imeli rekordno število mrtvih zaradi koronavirusne bolezni 19 v enem dnevu, in sicer 150. Število novih okužb z novim koronavirusom je na drugi strani že tretji dan zapored manjše od 9000, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skupaj je doslej v Rusiji zaradi covida-19 umrlo 3249 ljudi, okužbo z novim koronavirusom pa so potrdili pri 326.448 osebah, zaradi česar se Rusija po številu okužb uvršča na drugo mesto na svetu, za ZDA. Okrevalo je 99.825 ljudi.

Namestnica ruskega premierja Tatjana Golikova je danes sporočila, da maja v Rusiji pričakujejo rast umrljivosti, čeprav se »zdravniki trudijo rešiti kar največ bolnikov«. Tudi moskovski župan Sergej Sobjanin maja pričakuje večjo stopnjo umrljivosti kot aprila, saj je bil, kot je dejal, vrhunec pandemije covida-19 v začetku maja.

16.00 Prihodnji teden o možnosti vračanja tudi drugih učencev v šolo

Devetošolci bodo šli kljub drugačnim pobudam znova v šolo v ponedeljek, je danes potrdil vladni govorec Jelko Kacin. Za ponedeljek je napovedal analizo prvega tedna zagona vrtcev in šol, ki jo bo predstavil direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Glede na ugodno epidemiološko oceno je Kacin nakazal možnost, da bi se v šolo vrnili tudi drugi učenci.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Kacin, se bodo v ponedeljek v luči zelo pozitivne epidemiološke ocene z Logajem in glavnim epidemiologom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mariom Fafangelom pogovarjali o tem, kako naprej, saj obstaja precejšnje pričakovanje, da se v šolo vrnejo tudi učenci 2. in 3. triade. »V kolikor bi prišlo do dogovora, pri katerem NIJZ zelo neposredno sodeluje, pa načrtujemo nekje sredi tedna tudi navzočnost ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec na novinarski konferenci,« je povedal Kacin, vendar pričakuje, da bo kaj več znanega tudi že v ponedeljek.

15.26 Le Maire: Renault koronavirusne krize morda ne bo preživel

Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je v resnih finančnih težavah in brez pomoči francoske vlade koronavirusne krize morda ne bo preživel, je danes opozoril francoski finančni minister Bruno Le Maire. Poudaril je, da bo vlada, ki je v imenu države ena največjih delničark družbe, pomoč odobrila, ko jo bo Renault seznanil s svojo strategijo. Francoska država ima v Renaultu 15-odstotni lastniški delež, s čimer si z japonskim Nissanom deli status največje delničarke v družbi. Vlada se z vodstvom Renaulta trenutno pogaja o petmilijardnem posojilu, ki pa ga po ministrovih besedah ne bo odobrila, dokler ji družba ne predstavi svoje strategije. Ta bo morala vključevati prehod na okolju prijaznejša vozila, vlada pa od Renaulta pričakuje tudi višjo produktivnost in večji delež doma proizvedenih vozil, predvsem električnih.

Več: Renault: pomoč za preživetje

15.24 Varuh človekovih pravic in minister za delo na obisku v novogoriškem domu ostarelih

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sta danes obiskala Dom starejših občanov (DSO) Nova Gorica, ki ima s svojimi enotami nekaj več kot 80 uporabnikov, za katere skrbi 235 zaposlenih. Kljub bližini meje z Italijo, ki je bila eno večjih žarišč te bolezni, so v domu s pravočasnimi ukrepi preprečili okužbe stanovalcev in zaposlenih. Dom so za zunanje obiskovalce zaprli že 24. februarja.



Direktor doma Bojan Stante je ob obisku poudaril, da zgodbe, ki smo jih v Sloveniji doživljali v zadnjih dveh mesecih v povezavi z domovi za starejše in koronavirusno boleznijo, niso črno-bele. »Nam je virus uspelo zajeziti, kar je psihološko zelo pomirjajoče delovalo na stanovalce in zaposlene, zato se z dodatnimi težavami, z izjemo stisk zaradi pomanjkanja socialnih stikov z zunanjim svetom, nismo srečevali,« je povedal. Varuh pa je dejal, da si država na marsikaterem področju za spopadanje z virusom zasluži odliko, pri varovanju starejših pred okužbami pa je padla na izpitu. Podaril je še, da starost ni bolezen, temveč je stanje. Stante se je zavzel za več dnevnih centrov in stanovanjskih skupin ter na nujnost vzpostavitve enot za osebe z demenco, ki je v starosti velika težava.



15.21 Sredi junija morda dovoljeno združevanje do 500 ljudi

Sredi junija bi lahko spremenili odlok o zbiranju na javnih mestih, s katero bi dovolili zbiranje do 500 ljudi, je v pogovoru za STA povedala vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Dodala je, da je združevanje še večjega števila ljudi v tem trenutku še težko napovedovati. Konec meseca se obeta tudi ukinitev strokovne skupine.



V preteklih tednih so sprostili številne oziroma večino ukrepov, ki so jih sprejeli za zajezitev širjenje novega koronavirusa. Med drugim pa ostaja prepoved zbiranja več kot 50 ljudi na javnih mestih. A tudi to se lahko že čez tri tedne spremeni. »Sredi junija bi lahko omogočili združevanje do 500 ljudi, kar bi omogočalo tudi nekatere večje prireditve,« meni Beovićeva in dodaja, da je o večjih številkah še težko razmišljati, saj je tveganje večje, mogoč nadzor pa omejen.

Podobno: V šole se bodo verjetno kmalu lahko vrnili vsi učenci

15.20 TGZS: Pred začetkom uporabe turističnih bonov treba dodelati sistem

V Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) napoved državnega sekretarja Simona Zajca, da bo uporaba turističnih bonov mogoča konec junija, in ne že s 1. junijem, razumejo. Kot je danes za STA povedal direktor zbornice Fedja Pobegajlo, gre za zapleten sistem in je bolje, da je pred začetkom uporabe »dobro dodelan«. »Gre za zelo obsežen in zapleten projekt. Rajši vidimo, da se ga dodela in bo postopkovno res »naštudiran«, tudi če to pomeni kakšen dan ali teden poznejši začetek uporabe,« je Zajčevo četrtkovo napoved komentiral Pobegajlo. Turistične bone sicer v zbornici pozdravljajo, opozarjajo pa, da to za pospešitev panoge ne bo dovolj.

15.20 Drugi krog lokalnih volitev v Franciji bo najbrž 28. junija

Drugi krog lokalnih volitev, ki so ga v Franciji preložili zaradi epidemije koronavirusa, bo 28. junija, je sporočil premier Edouard Philippe. Svetovalni odbor vlade je ocenil, da je mogoče sprejeti zadostne varovalne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe. Volili bodo v skoraj 5000 občinah, kjer prvi krog 15. marca ni prinesel jasnega zmagovalca. »Potem ko smo pretehtali razloge za in proti, menimo, da se naše demokratično življenje mora obnoviti,« je na novinarski konferenci v Parizu danes dejal Philippe. A kot je dodal, se lahko vlada na podlagi epidemiološke slike odloči volitve tudi znova preklicati. Odločitev bo ponovno preučila čez dva tedna.

15.04 Novosadski glasbeni festival Exit bo avgusta

Srbske oblasti so sporočile, da bo eden največjih evropskih glasbenih dogodkov, festival Exit, v drugi polovici avgusta. Pričakujejo namreč, da bo do takrat epidemija covida-19 že pod nadzorom, piše AFP. Festival ob Donavi v Novem Sadu, na katerem bodo med drugimi nastopali David Guetta, Tyga in Fatboy Slim, je bil najprej predviden za sredino julija.



13.20 Ministra nista povedala, kdaj bodo Slovenci lahko brez omejitev obiskali Hrvaško

Anže Logar in Gordan Grlić Radman sta se danes na srečanju na mejnem prehodu Dragonja zavzela za lažji prehod meje med državama. Na vprašanje, kdaj bodo lahko slovenski državljani Hrvaško obiskali brez omejitev, ministra nista odgovorila. Izrazila pa sta zadovoljstvo nad priporočili evropske komisije o postopnem sproščanju ukrepov glede ponovnega odpiranja meja.

Hrvaški minister je mnenja, da bo podobna epidemiološka situacija v državah prispevala k dogovoru o lažjem prehajanju meje. »S pogovori bomo našim državljanom omogočili lažje prehajanje meje, saj je Slovenija izjemno pomembna soseda in partnerka,« je dejal hrvaški zunanji minister. Kdaj se bo to zgodilo, ni povedal.



»Javnost bo hitro izvedela, ko bo čas za to,« je zatrdil. Logar je dejal, da gre Slovenija v pogovore s sosednjimi državami o sproščanju ukrepov na mejah z odprtimi kartami, vendar pa je treba zaščititi zdravje slovenskih državljanov in se izogniti morebitnim nepotrebnim tveganjem. »To pričakujemo tudi od sosednjih držav in preostalih držav EU,« je poudaril.

Hrvaška je za zdaj edina država, iz katere je možen vstop v Slovenijo brez omejitev. Na Hrvaško pa je vstop mogoč, ko gre za poslovni ali drug gospodarski interes, tudi turistični, ali za neodložljive osebne razloge. Potniki morajo za to pokazati ustrezno dokumentacijo.



12.55 V zapore se vračajo zaporniki z začasno prekinjenim prestajanjem kazni

Z umirjanjem epidemiološke situacije in preklicem epidemije se v zapore vračajo zaporniki, ki so jim z odločbo začasno prekinili prestajanje kazni. Izdali so 214 odločb, v zapore pa se je doslej vrnilo 22 oseb, je na tiskovni konferenci povedala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. V zaporih so od ponedeljka ponovno mogoči obiski, ki so omejeni na eno osebo.

Z junijem sodišča začnejo redno poslovat tudi v sodnih zadevah, ki se kot nenujne med epidemijo niso izvajale oziroma se niso izvajale v skladu z določenimi procesnimi roki. Poleg tega začnejo teči tudi materialni in procesni roki, ki so bili ta čas prekinjeni.

12.00 Janša za BBC odprtje turistične sezone napovedal s 1. junijem

Premier Janez Janša je v pogovoru za britansko televizijo BBC v četrtek poudaril pomembnost turizma za naše gospodarstvo in napovedal odprtje turistične sezone s 1. junijem. Zagotovil je, da delajo vse, da bodo počitnice pri nas varne. Po skorajšnji odpravi vseh omejitev na meji s Hrvaško pa je dejal, da smo blizu dogovora tudi z Avstrijo in Madžarsko.

V oddaji na televizijskem kanalu BBC News so poudarili, da je Slovenija prva v Evropi razglasila konec epidemije. Na vprašanje, kakšne načrte ima vlada za oživitev turistične panoge, je Janša prek videopogovora dejal, da se trudijo, da bi bili naši turistični objekti varni, in pri tem omenil, da upoštevajo navodila NIJZ.  Zagotovil je, da »bomo naredili vse, da bodo počitnice v Sloveniji popolnoma varne« in da je »epidemija v Sloveniji pod popolnim nadzorom«, saj smo v zadnjih 14 dneh potrdili po le enega ali nič novih primerov, ki jih je mogoče v celoti izolirati.

Kot je dejal, z evropskimi partnerji razpravljajo o odpravi omejitev na notranjih mejah za sredino junija. »Nekatere države bodo to storile že prej, tudi mi bi lahko,« je dejal in dodal, da pozorno spremljamo epidemiološko situacijo v sosednjih državah. »Mislim, da bo naša regija prva odprla meje, kar bo pripomoglo k rešitvi čim večjega dela turistične sezone,« je dejal Janša in povabil v Slovenijo, ki da je varna država.

11.25 Novih okužb in smrti bolnikov s covidom-19 v četrtek v Sloveniji ni bilo

Ob 882 opravljenih testih v četrtek v Sloveniji niso potrdili nobenega novega primera okužbe s koronavirusom, tako da število okuženih ostaja 1468, umrlih pa 106. V četrtek bolezen covid-19 namreč ni zahtevala novih žrtev. V Bolnišnicah je še vedno 21 obolelih, štirje med njimi potrebujejo intenzivno nego, je sporočila vlada.
V Sloveniji so doslej opravili 73.742 testov na okužbo z novim koronavirusom. Med 1468 pozitivnimi je 648 moških in 820 žensk.



11.00 Velika Britanija uvaja 14-dnevno karanteno za prihode iz tujine



Vsi, ki bodo želeli priti v Veliko Britanijo, bodo od začetka prihodnjega meseca morali za 14 dni v karanteno, do kdaj bo takšen ukrep potreben, pa bo vlada preverjala vsake tri tedne, je danes napovedal državni sekretar za Severno Irsko Brandon Lewis. Več podrobnosti naj bi bilo znanih popoldne.

»Ljudje, ki bodo prišli v Združeno kraljestvo, bodo morali v karanteno,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Lewis in dodal, da bo to veljalo tako za britanske državljane kot za tiste, ki bodo prišli od drugod. Prvi bodo ob vrnitvi lahko odšli v domačo karanteno, tujci pa si bodo to morali predhodno urediti sami. Izjeme naj bi predvidoma veljale za prevoznike v cestnem prometu ter zdravstvene delavce.
Na ukrep so se že usuli očitki iz letalskega sektorja, do njega je kritičen tudi genetik in Nobelov nagrajenec Paul Nurse. »Združeno kraljestvo zaostaja, vse pogosteje gre zgolj za dohitevanje, gašenje. Manjka nam jasnega vodstva na vseh ravneh,« je dejal za britanski BBC.

10.30  Trg republike – »naša last«

Pred napovedanim protestom pod geslom Z balkonov na kolesa danes ob 19. uri je skupina posameznikov na ograjeni del sicer javnega Trga republike s kredo zapisala sporočila Naša last. Dogajanje je spremljalo nekaj policistov, na robu trga pa so bile medtem zložene dodatne ograje, s katerimi bodo do večera – kot je bila to praksa tudi na zadnjem kolesarskem protestu – ogradili celotno poslopje parlamenta.
Da gre za spontano umetniško intervencijo, organizator je tisti, ki ograjuje javni prostor, so policistom povedali ustvarjalke in ustvarjalci. Enega od njih je policija kljub temu popisala. Po koncu akcije so se aktivisti z vedri in kredami razkropili. Mo. Z.



09.30 Župan Leljak za zmedo z zaprtjem vrtca in šole krivi NIJZ, test na koronavirus negativen

Župan Radencev Roman Leljak je umaknil sklep o zaprtju šole in vrtca na Kapeli zaradi suma na okužbo s koronavirusom pri enem od staršev, šola in vrtec pa sta danes v skladu s četrtkovo odločitvijo župana kljub temu zaprta, otroci in zaposleni pa so ostali doma.
Za umik sklepa se je župan odločil po oceni NIJZ, da je bil njegov ukrep preuranjen. Vendar izvidov testa na okužbo do 9. ure na občini še niso imeli, čeprav je direktor NIJZ Milan Krek v četrtek na televiziji povedal, da bodo že ponoči vedeli, ali je oseba okužena.

Župan je danes dejal, da je za zmedo kriv Nacionalni inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ker da ni dal navodil o tem, kdo je pristojen za takšne odločitve. »Ob štirih popoldne, ko se je to dogajalo, sem se odločil, da bo najmanj škode, če zapremo šolo in počakamo na rezultate testiranja, potem pa, če bo izid negativen, v ponedeljek normalno nadaljujemo. Krivi so na NIJZ, ker niso dali navodil, kdo in kako ukrepa, če se pojavi sum okužbe z novim koronavirusom pri starših ali otrocih,« pravi Leljak.

Krek je tudi dejal, da se ne zdi prav, da je župan šolo in vrtec zaprl tako hitro. »Takrat, ko je sum na virus potrjen, je že prepozno. Dokaz za to so bili domovi za ostarele, ko virusa niso znali zajeziti. Prav tako ni pošteno, če vedo za rezultat testiranja, pa tega ne sporočijo županu. Lahko le upam, da je bil test negativen in bomo ostali pri nič primerih okužb,« pravi župan.



08.45 V Braziliji število mrtvih zaradi novega koronavirusa preseglo 20.000

V Braziliji so potrdili že več kot 20.000 smrtnih žrtev novega koronavirusa. V četrtek so poročali o 1188 novih smrtnih primerih, kar je najvišje dnevno število doslej. Brazilija z 210 milijoni prebivalcev tako še naprej ostaja najhujše žarišče okužbe v Južni Ameriki.

Poleg več kot 20.000 smrtnih primerov so potrdili že več kot 310.000 okužb, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo zaradi majhnega števila testiranj okuženih lahko tudi nekajkrat več, poroča francoska tiskovna agencija AFP. A tudi po uradnih številkah imajo več okuženih le še v ZDA (1,62 milijona) in Rusiji (317.500).

Kljub hitremu naraščanju števila okuženih in umrlih pa brazilski predsednik Jair Bolsonaro po zgledu svojega vzornika, ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poziva k sproščanju ukrepov in k odpiranju gospodarstva. João Doria, guverner zvezne države São Paulo, kjer so potrdili skoraj četrtino vseh okužb in smrti, je zato dejal, da se ne borijo samo proti novemu koronavirusu, ampak tudi proti »bolsonarovirusu«.

08.00 Nekdanji Trumpov odvetnik Cohen zaradi koronavirusa zapustil zapor

Nekdanji odvetnik predsednika ZDA Donalda Trumpa Michael Cohen je danes zapustil zvezni zapor in se preselil v hišnega, saj je odvetnikom upravo za zapore uspelo prepričati, da je bolje, če je v času pandemije koronavirusa doma, saj okolici ni nevaren. Nevaren je le Trumpu, o katerem piše knjigo, ki jo želi objaviti pred novembrskimi volitvami in bi lahko vplivala na njihov izid.

53-letni Cohen, ki je nekoč govoril, da bi se bil za Trumpa pripravljen tudi ustreliti, je obrnil ploščo, ko ga je omrežila preiskava ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016. Med preiskavo je priznal, da je uredil plačilo pornografski zvezdnici Stormy Daniels za molk pred volitvami novembra 2016 o spolnih odnosih s Trumpom, pa tudi da je za Trumpa lagal kongresu.

Zaradi sodelovanja s tožilci je dobil le tri leta zapora, kjer bi moral ostati do novembra 2021. Pandemija koronavirusa pa je v ZDA sprožila tudi epidemijo predčasnega izpuščanja obsojencev iz zaporov, predvsem tistih, ki niso nevarni okolici.

07.00 Logar s hrvaškim kolegom o odpiranju meja med državama



Zunanji minister Anže Logar se bo danes na mejnem prehodu Dragonja sestal s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, da bi se dogovorila o ukrepih za odpiranje meje med Slovenijo in Hrvaško in ukrepih, ki omogočajo lažji prehod v turistično sezono.

Pred prihajajočimi poletnimi počitnicami so se glede prehajanja meje v zadnjem tednu že srečali notranja ministra obeh držav in generalna direktorja policij. Hrvaška je za zdaj edina država, iz katere je možen vstop v Slovenijo brez omejitev. Na Hrvaško pa je vstop mogoč, ko gre za poslovni ali drug gospodarski interes, tudi turistični, ali za neodložljive osebne razloge. Potniki morajo za to pokazati ustrezno dokumentacijo.

To bo za Grlića Radmana od nastopa položaja julija 2019 prvo srečanje v Sloveniji s kakim slovenskim kolegom in prvo dvostransko srečanje z Logarjem. Zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe o meji med državama so se odnosi med državama v zadnjih letih ohladili. Zadnje uradno srečanje zunanjih ministrov je bilo novembra 2016 v Ljubljani med tedanjima ministroma Karlom Erjavcem in Davorjem Stierjem, pred tednom dni pa sta se na Ptuju sešla predsednika držav Borut Pahor in Zoran Milanović.