Izraelsko-palestinski spor
Zasedanje zunanjih ministrov ni odpravilo vtisa neenotnosti EU
Vodje evropskih diplomacij se zavedajo, da se izraelsko-palestinski spor ne bo rešil sam od sebe.
Odpri galerijo
Evropske institucije so skupaj z ZDA in drugimi državami že večkrat vse vpletene strani pozvale k takojšnji umiritvi razmer ter zavarovanju življenj civilistov, a brez kakršnegakoli opaznega učinka. Foto: Said Khatib/Afp
Evropska unija bi rada odigrala aktivnejšo vlogo v reševanju napetosti med Izraelom in Palestinci, toda njen manevrski prostor omejuje predvsem odsotnost poenotenega stališča držav članic glede tega večnega vprašanja. To je bilo razvidno tudi po današnji videokonferenci zunanjih ministrov EU.
Neformalno zasedanje se je končalo brez uradnih zaključkov oziroma skupne izjave, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po njegovem koncu zgolj pojasnil splošne ugotovitve, ki jih je kot predsedujoči svetu zunanjih ministrov potegnil iz razprave, ki je potekala več kot teden dni po tem, ko so iz Izraela in palestinskih ozemelj začela prihajati poročila o najhujši eskalaciji napetosti po letu 2014.
Ministri vseh držav članic, razen madžarskega, so se po Borrellovih besedah strinjali, da mora v sedanjem položaju prioriteta vseh vpletenih strani biti takojšnja prekinitev nasilja, implementacija premirja ter zaščita civilistov, medtem ko je ljudem na ogroženih območjih treba omogočiti dostop do humanitarne pomoči. Obsodili so Hamasove raketne napade na Izrael in podprli izraelsko pravico do samoobrambe, pod pogojem, da je vsak izraelski odgovor proporcionalen ter v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Strinjali so se tudi, da se problem ne bo rešil sam od sebe, da bo za dolgoročni mir treba najti politično rešitev ter preveriti možnosti, kako bi lahko znova oživili zastali mirovni proces.
Borrell je po koncu videokonference priznal, da je izraelsko-palestinski spor z vidika EU občutljivo vprašanje. Izredno zasedanje je sklical z namenom koordinacije stališč držav članic, ki so se v zadnjem tednu posamezno odzivale na povečanje nasilja, in s tem še dodatno utrjevale vtis evropske neenotnosti in posledične nemoči.
Evropske institucije so skupaj z ZDA in drugimi državami že večkrat vse vpletene strani pozvale k takojšnji umiritvi razmer ter zavarovanju življenj civilistov, a brez kakršnegakoli opaznega učinka. Videokonferenca je bila do zdaj najbolj jasen signal evropske zaskrbljenosti nad položajem in strahu, da bi ta lahko prerasel v dolgotrajen oboroženi spopad. Toda analitiki so že pred njenim začetkom opozorili, da utegne predvsem ponazoriti razhajanja znotraj sedemindvajseterice glede tega, kako se odzvati na najnovejšo zaostritev odnosov med Izraelci in Palestinci. Pogledi držav članic se še posebno razlikujejo glede vloge Izraela, kar je bilo najverjetneje tudi razlog, da se Madžarska, ena najtesnejših izraelskih zaveznic, na koncu ministrskega zasedanja ni strinjala s sklepnimi ugotovitvami visokega zunanjepolitičnega predstavnika.
Tudi slovenska vlada je bila med tistimi, ki je v odzivu na dogajanje izrazila močno podporo Izraelu. A pogledi, ki jih je slovenski zunanji minister Anže Logar predstavil med videokonferenco, po vsem sodeč niso bistveno odstopali od večine. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve, je Logar »izrazil zaskrbljenost nad raketnimi napadi Hamasa, razmerami v Izraelu in Palestini ter stopnjevanjem nasilja, ki je nesprejemljivo in se mora končati, da se prepreči nadaljnje žrtve med civilnim prebivalstvom«, ter nad možnostjo negativnih posledic za mir in stabilnost širše regije.
»Politična rešitev izraelsko-palestinskega spora na podlagi pogajanj je edina možna, da se lahko doseže pravičen in dolgotrajen mir, ki bo temeljil na načelih dveh držav in izpolnil legitimna pričakovanja Palestine in Izraela,« je na zasedanju še poudaril minister.
Neformalno zasedanje se je končalo brez uradnih zaključkov oziroma skupne izjave, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po njegovem koncu zgolj pojasnil splošne ugotovitve, ki jih je kot predsedujoči svetu zunanjih ministrov potegnil iz razprave, ki je potekala več kot teden dni po tem, ko so iz Izraela in palestinskih ozemelj začela prihajati poročila o najhujši eskalaciji napetosti po letu 2014.
Ministri vseh držav članic, razen madžarskega, so se po Borrellovih besedah strinjali, da mora v sedanjem položaju prioriteta vseh vpletenih strani biti takojšnja prekinitev nasilja, implementacija premirja ter zaščita civilistov, medtem ko je ljudem na ogroženih območjih treba omogočiti dostop do humanitarne pomoči. Obsodili so Hamasove raketne napade na Izrael in podprli izraelsko pravico do samoobrambe, pod pogojem, da je vsak izraelski odgovor proporcionalen ter v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Strinjali so se tudi, da se problem ne bo rešil sam od sebe, da bo za dolgoročni mir treba najti politično rešitev ter preveriti možnosti, kako bi lahko znova oživili zastali mirovni proces.
Občutljivo vprašanje
Borrell je po koncu videokonference priznal, da je izraelsko-palestinski spor z vidika EU občutljivo vprašanje. Izredno zasedanje je sklical z namenom koordinacije stališč držav članic, ki so se v zadnjem tednu posamezno odzivale na povečanje nasilja, in s tem še dodatno utrjevale vtis evropske neenotnosti in posledične nemoči.
Evropske institucije so skupaj z ZDA in drugimi državami že večkrat vse vpletene strani pozvale k takojšnji umiritvi razmer ter zavarovanju življenj civilistov, a brez kakršnegakoli opaznega učinka. Foto: Said Khatib/Afp
Evropske institucije so skupaj z ZDA in drugimi državami že večkrat vse vpletene strani pozvale k takojšnji umiritvi razmer ter zavarovanju življenj civilistov, a brez kakršnegakoli opaznega učinka. Videokonferenca je bila do zdaj najbolj jasen signal evropske zaskrbljenosti nad položajem in strahu, da bi ta lahko prerasel v dolgotrajen oboroženi spopad. Toda analitiki so že pred njenim začetkom opozorili, da utegne predvsem ponazoriti razhajanja znotraj sedemindvajseterice glede tega, kako se odzvati na najnovejšo zaostritev odnosov med Izraelci in Palestinci. Pogledi držav članic se še posebno razlikujejo glede vloge Izraela, kar je bilo najverjetneje tudi razlog, da se Madžarska, ena najtesnejših izraelskih zaveznic, na koncu ministrskega zasedanja ni strinjala s sklepnimi ugotovitvami visokega zunanjepolitičnega predstavnika.
Logar: Politična rešitev za dolgotrajen mir
Tudi slovenska vlada je bila med tistimi, ki je v odzivu na dogajanje izrazila močno podporo Izraelu. A pogledi, ki jih je slovenski zunanji minister Anže Logar predstavil med videokonferenco, po vsem sodeč niso bistveno odstopali od večine. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve, je Logar »izrazil zaskrbljenost nad raketnimi napadi Hamasa, razmerami v Izraelu in Palestini ter stopnjevanjem nasilja, ki je nesprejemljivo in se mora končati, da se prepreči nadaljnje žrtve med civilnim prebivalstvom«, ter nad možnostjo negativnih posledic za mir in stabilnost širše regije.
»Politična rešitev izraelsko-palestinskega spora na podlagi pogajanj je edina možna, da se lahko doseže pravičen in dolgotrajen mir, ki bo temeljil na načelih dveh držav in izpolnil legitimna pričakovanja Palestine in Izraela,« je na zasedanju še poudaril minister.
