ZDA z dodatno vojaško pomočjo Ukrajini, v paketu tudi brezpilotna letala
Glavni poudarki:
- Delegacija evropskih predsednikov vlad se je varno vrnila na Poljsko.
- Slovaška je odobrila vzpostavitev nove bojne skupine Nata.
- Prebivalce ukrajinskih mest so znova zbudile sirene.
- Zelenski pogajanja z Rusijo ocenjuje kot bolj realistična.
- Obrambni ministri Nata danes o Ukrajini in zavezniški drži.
- Putin: Ukrajine ne nameravamo zasesti, vojaška operacija je uspešna
- Rusija izključena iz Sveta Evrope
- Tonin: Slovenija do leta 2030 z 2 odstotkoma BDP za obrambo
22.48 Janša za BBC o pomenu podpore Ukrajini
Slovenski premier Janez Janša je v pogovoru za BBC World service med drugim poudaril, da je pomembno, da tudi drugi voditelji držav obiščejo Ukrajino in ji izkažejo podporo, ter da EU vrne predstavnika v Kijev. Po njegovih besedah so Ukrajini ponudili že veliko pomoči, težava pa je v tem, da vse ponudbe še niso bile izpolnjene.
»Toda čas je bistvenega pomena. Zelo konkretno smo se pogovarjali o tem, kako povečati hitrost dostave,« je pojasnil.
Kot je še povedal, so ob torkovem obisku v Kijevu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim razpravljali o resničnih vprašanjih, ne o teoretičnih. Med drugim o različnih sankcijah, vseh vrstah pomoči Ukrajini, humanitarni pomoči in pomoči beguncem, o tehnični in tudi vojaški pomoči. »Pogovarjali smo se tudi o prihodnosti in možnem okviru za trajen mirovni sporazum,« je povedal.
Na vprašanje, ali bi se morala Ukrajina pridružiti EU, je pritrdil. »Če je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo, ker tako vstop v Nato kot v EU je v njihovi ustavi, in če so se pripravljeni odreči članstvu v Natu, potem je to nekaj, kar bo zelo vplivalo na Rusijo. Rusija namreč kot glavni razlog za invazijo na Ukrajino izpostavlja članstvo v Natu in če je ukrajinsko vodstvo to pripravljeno spremeniti, potem Rusija ne bo več imela razlogov za invazijo,« je še dejal.
Po mnenju Janše je zato potrebno sprejeti izziv in se nehati pretvarjati, da so sedanje razmere normalne in da za vstop v eno od teh zvez potrebujemo leta in leta pogajanj. »To je strateška odločitev,« je izpostavil. Pojasnil je, za Ukrajino članstvo v EU predstavlja varnost, ki je institucionalna, kar je treba spoštovati. Kot izredno pomembno je izpostavil, da tudi ostali voditelji držav obiščejo Ukrajino in ji izkažejo podporo. Kot je dejal, je bil prvi predlog, potem ko so se skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade vrnili iz potovanja, da mora EU poslati svojega predstavnika nazaj v Kijev, da bo tam nekdo, ki jih lahko fizično zastopa.
21.40 Kremelj Bidnove izjave označil za nedopustne
Po tem, ko je predsednik ZDA Joe Biden predsednika Rusije Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca, se je odzval Kremelj. Menimo, da je takšna retorika nesprejemljiva in neodpustljiva s strani vodje države, katere bombe so ubile na stotine tisočev ljudi po vsem svetu,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
21.10 Ministri EU za izobraževanje o vkljapljanju ukrajinskih otrok v izobraževalne procese
Ministri EU za izobraževanje, med njimi slovenska ministrica Simona Kustec, so danes na neformalnem zasedanju poudarili, da je treba ukrajinskim otrokom olajšati vstop v izobraževalne procese in poskrbeti za njihovo čim lažjo integracijo, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje. Ministre je prek videopovezave nagovoril ukrajinski minister Sergij Škarlet in se zahvalil za dosedanjo podporo ter nudenje različne oblike pomoči Ukrajincem. Prav tako je ministre prosil, da otrokom, ki so postali begunci, omogočijo izobraževanje ter psihološko pomoč.
Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marije Gabriel je poudarila pomen skupnega odziva EU in pozvala države članice k hitremu odzivanju.
18.55 Biden predstavil dodatno pomoč ZDA Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po nastopu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ameriškem kongresu sporočil, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatnih 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči, vendar pa ZDA še vedno ne bodo poslale vojakov v Ukrajino, prav tako ne zagovarjajo prepovedi poletov nad Ukrajino.
Omenjenih 800 milijonov dolarjev prihaja iz 13,6 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini, ki jih je potrdil kongres. Večina denarja bo šla sicer Pentagonu za pošiljanje dodatnih vojakov v države članice zveze Nato in pošiljanje vojaške opreme v Ukrajino. Denar bodo dobile tudi zaveznice v Natu, Ukrajina pa poleg vojaške dodatno humanitarno in gospodarsko pomoč.
»Na prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega bomo Ukrajini pomagali z dodatnimi sistemi protizračne obrambe daljšega dosega,« je dejal Biden in dodal, da bodo v paketu tudi brezpilotna letala.
Biden je danes ruskega predsednika Vladimirja Putina prvič označil za vojnega kriminalca, poročajo novinarske agencije.
18.30 Rusi bombardirali gledališče v Mariupolju
Ruska vojska je bombardirala mestno gledališče v obleganem Mariupolju, so objavile tuje novinarske agencije, ki se sklicujejo na lokalne oblasti. Objekt je uničen. Služil je tudi kot zatočišče za civilne prebivalce. Na družbenih omrežjih opozarjajo na možno visoko število žrtev, kar pa ni potrjeno.
Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na rusko agencijo Ria, je rusko obrambno ministrstvo informacijo o napadu na gledališče ovrglo in za njegovo uničenje obsodilo skrajni ukrajinski bataljon Azov.
17.50 Tonin: »Slovenija zelo povečala pripravljenost«
Slovenija je na dan, ko je brezpilotni letalnik letel skozi zračni prostor treh zavezniških držav in nato strmoglavil v Zagrebu, »zelo povečala pripravljenost,« je danes dejal minister za obrambo Matej Tonin. Pojasnil je, da so bila vojaška letala v najvišji stopnji pripravljenosti in da se bo Slovenija v podobnih primerih nemudoma odzvala.
Glede samega incidenta z dronom, ki je v noči na petek strmoglavil v Zagrebu, je Tonin povedal, da je sedaj jasnih nekaj več stvari, med drugim, da je letalnik letel čez vsaj tri zavezniške države, da so ga v teh državah tudi zaznali, ampak da je bil označen kot odsev pri radarski sliki oz. t.i. lažna sled. In tudi Slovenija se bo, kadarkoli bo šlo za tak odsev, nemudoma odzvala, je zatrdil.
17.30 Za Natovo misijo na Slovaškem do 200 slovenskih vojakov
Obrambni minister Matej Tonin je iz Bruslja odpotoval v Bratislavo. S slovaškim kolegom Jaroslavom Naďom bosta jutri usklajevala podrobnosti glede prihodnje slovenske vojaške prisotnosti na Slovaškem. Tam bo začela delovati Natova bojna skupina v okviru zavezniške obrambno-odvračalne drže. Sestavljena bo iz več kot 2000 vojakov. Slovenija bi lahko za Slovaško zagotovila do 200 vojakov. Natančna številka bo znana po pogovorih Tonina v Bratislavi. V interesu Slovenke vojske je, da bi poslali celotno četo in da tega ne bi kaj veliko razbijali, je ocenil. Četa bi bila po njegovih besedah najbolj smiselno z vidika delovanja ali usposabljanja. Lahko pa bilo tudi nekaj več ali nekaj manj vojakov kot za eno četo.
17.15 Slovenija do leta 2030 z 2 odstotkoma BDP za obrambo
Slovenija bo do leta 2030 zvišala obrambne izdatke na 2 odstotka BDP, je v Bruslju napovedal obrambni minister Matej Tonin. »To je realistična napoved in tudi nujno, saj se nam že mudi z izgradnjo nekaterih zmogljivosti,« je povedal. Napovedal je, da bo Slovenija med drugim pospešila izgradnjo zračne obrambe. Pred rusko invazijo je bil cilj, da bo Slovenija prišla na Natov 2-odstotni prag leta 2035. Do leta 2024 naj bi delež spravili na 1,5 odstotka BDP.
Države Nata v zadnjih tednih napovedujejo zviševanje izdatke ne samo na 2 odstotke, temveč tudi še na višje deleže. Po besedah Tonina vse države v primerjavi s časom pred enim mesecem napovedujejo »drastične izdatke«. Kljub zviševanju bo Slovenija še vedno pri repu zavezništva, je ocenil. Opozoril pa je, da se v Sloveniji treba upoštevati tudi absorpcijsko sposobnost obrambnega sistema. Tonin se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja obrambnih ministrov Nata.
16.55 V Ukrajini od začetka invazije že preko 10.000 porok
Od začetka vojne v Ukrajini pred skoraj tremi tedni se je po podatkih ukrajinskega ministrstva za pravosodje poročilo 10.683 parov po vsej državi. Ukrajino je sicer medtem po podatkih visokega komisariata za begunce (UNHCR) zapustilo že več kot tri milijone ljudi.
16.10 Ukrajinsko električno omrežje priklopljeno na evropski elektroenergetski sistem
Ukrajinsko prenosno električno omrežje, ki je od začetka ruske agresije na državo delovalo izolirano, je bilo danes dopoldne priklopljeno na evropski elektroenergetski sistem, je na Twitterju sporočila francoska ministrica za okoljski prehod Barbara Pompili. Ukrajina je bila donedavno del ruskega elektroenergetskega sistema, v katerega spada tudi Belorusija, že leta 2017 pa se je odločila za priključitev na evropskega.
15.37 Rusija uradno izključena iz Sveta Evrope
Odbor ministrov Sveta Evrope je danes na izredni seji po 26 letih članstva Rusijo izključil iz Sveta Evrope (SE), so sporočili iz te organizacije. Parlamentarna skupščina SE, ki se je v ponedeljek sestala na izrednem zasedanju, je od sveta ministrov organizacije zahtevala, naj Rusijo izključi zaradi agresije nad Ukrajino. Danes pa so Rusijo uradno izključili iz SE v okviru postopka, začetega v skladu z 8. členom statuta organizacije.
Rusija, ki se je SE pridružila 28. februarja 1996, je sicer 15. marca obvestila generalnega sekretarja o svojem izstopu iz organizacije ter obtožila Nato in EU, da sta iz organizacije naredila instrument za njuno vojaško-politično ekspanzijo na Vzhod.
15.33 ZN: V zadnjem dnevu iz Ukrajine zbežalo še 90.000 beguncev
Število beguncev, ki so zaradi ruske invazije zapustili Ukrajino, se je po podatkih Združenih narodov v zadnjih 24 urah povečalo za več kot 90.000. Agencija ZN za migracije (IOM) ocenjuje, da je v državi še vedno na milijone ljudi, ki so tam obtičali, in opozarja, da bo prizadetih še več milijonov ljudi, če se vojna ne bo končala.
Od začetka vojne je čez mejo pobegnilo 3.063.095 Ukrajincev, kar je 93.495 več kot v torek, poroča agencija ZN za begunce (UNHCR). IOM dodaja, da je iz Ukrajine pobegnilo tudi 162.000 državljanov tretjih držav. Pri IOM ocenjujejo, da je v državi še vedno na milijone ljudi, ki so tam obtičali ali pa so notranje razseljeni v Ukrajini. UNHCR je sprva ocenil, da bi lahko iz države odšlo do štiri milijone ljudi, vendar so prejšnji teden priznali, da bo ta številka morda še večja.
15.26 Putin zatrdil, da Rusija ne namerava zasesti Ukrajine, katero je obtožila izvajanja poskusov z biološkim orožjem, koronavirusi, antraksom, kolero ...
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ocenil, da ruska vojaška operacija v Ukrajini poteka uspešno in v skladu z načrti. V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija ne namerava zasesti Ukrajine.
»Vojaška operacija poteka uspešno in v skladu s predhodnimi načrti,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil. Dejal je, da so onemogočili načrte ukrajinskih oblasti, ki so po njegovih besedah nameravale sprožiti vojno, k temu pa so jih spodbujali na Zahodu. Odnos Zahoda, ki je proti Rusiji uvedel številne sankcije, je primerjal s pogromi. »Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi,« je dejal.
Zatrdil je, da ne bodo zasedli Ukrajine. »Navzočnost ruskih sil blizu Kijeva in drugih mest v Ukrajini ni povezana s tem, da bi nameravali državo zasesti. Tega cilja nimamo,« je dejal. Dodal je še, da ne bodo dopustili, da bi postala Ukrajina »odskočna deska za agresivna dejanja proti Rusiji«.
Po Putinovh besedah so v Ukrajini ob podpori ZDA razvijali biološko orožje ter izvajali poskuse s koronavirusi, antraksom, kolero in drugimi nevarnimi boleznimi. Ukrajina je bila, kot je dejal, tudi blizu razvoja jedrskega orožja, s katerim bi napadla Rusijo.
15.20 Begunce naselili v mariborske začasne bivalne enote
Mariborski medobčinski stanovanjski sklad se je pridružili preostalim mestnim organizacijam pri pomoči ukrajinskim beguncem. Kot so danes pojasnili za STA, v okviru svojih zmožnosti oziroma razpoložljivih stanovanjskih enot aktivno rešujejo namestitev beguncev. Doslej so oddali sedem začasnih bivalnih enot, v katere je nameščenih 28 ljudi.
Na mariborskem stanovanjskem skladu še pojasnjujejo, da gre v večini primerov za matere z otroki, ki so bile prisiljene zapustiti svoje može in družine, da bi rešile svoja življenja in življenja svojih otrok. Najemne pogodbe so sklenili za leto dni, te pa bodo, odvisno od razmer, lahko tudi podaljšali. Vse začasne bivalne enote so sicer opremljene z mini kuhinjo, pralnim strojem, posteljami, omaro in mizo s stoli.
14.38 ZN potrdili smrt 726 civilistov
Visoki komisariat ZN za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz Ženeve. Poleg tega je bilo po njihovih informacijah ranjenih 1174 civilistov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je že večkrat poudarila, da je dejansko število žrtev verjetno precej višje. Sodelavci ZN potrebujejo namreč tudi več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih. Komisariat navaja le številke, ki so jih tudi sami neodvisno potrdili.
14.19 Zelenski v nagovoru
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil za podporo in poslal pozdrave iz Kijeva. Povedal je, da je mesto vsak dan deležno obstreljevanja, a da se ne bodo vdali. »Niti za sekundo nismo pomislili na to,« je dodal. Poudaril je, da v Ukrajini divja najhujša vojna po drugi svetovni vojni in da so se ruski agresiji upirali osem let. Rusi so ukrajinsko nebo izkoristili za smrt več tisoč ljudi, je še povedal v nagovoru.
13.55 V Ukrajini vsak dan minuta molka za žrtve vojne
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bodo odslej vsak dan z minuto molka spomnili žrtev ruske agresije na Ukrajino. »Vsako jutro ob devetih se bomo spomnili Ukrajincev, ki so dali življenje,« je dejal v videosporočilu, ki ga je danes objavil na družbenih omrežjih.
Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je pojasnil, da se bodo spomnili civilistov in vojakov, »vseh, ki bi še živeli, če Rusija ne bi začela vojne«.
13.40 Zelenski ameriško javnost pozval k ukrepanju
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že drugič v dveh tednih nagovoril ameriški kongres. Nagovor se je začel malo po drugi uri. V tokratnem nagovoru bo Zelenski zelo verjetno nagovoril tudi širšo javnost, in ne zgolj ameriških odločevalcev. Po javnomnenjskih raziskavah je ameriška javnost izrazito naklonjena ukrajinski borbi, kljub temu pa je ukrepanje ameriških sil v Ukrajini malo verjetno. Zelenski je včeraj ponovno izrazil obžalovanje, da Nato, »ki ga je ruska agresija očitno hipnotizirala«, noče vzpostaviti prepovedi poletov nad ukrajinskim ozemljem.
Ameriški predsednik Joe Biden je že jasno nakazal, da se ZDA ne bodo vpletle v konflikt na ukrajinskih tleh; to bi po njegovih besedah vodilo v tretjo svetovno vojno. Zelenski se zato zdaj zanaša na ameriško širšo javnost, ki bi lahko stopnjevala zahteve po dodatni vključenosti ZDA v vojno v Ukrajini.
13.30 Ukrajina za svojo nevtralnost zahteva zagotovila, ne švedskega ali avstrijskega modela
Ukrajina je danes sporočila, da zavrača koncept nevtralnosti po avstrijskem ali švedskem zgledu, ki ga predlaga Rusija, in zahteva trdna mednarodna zagotovila glede njene varnosti v odnosu do Rusije. »Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski,« je dejal pogajalec Kijeva z Moskvo Mihajlo Podoljak.
Pojasnil je, da želijo zagotovila o »absolutni varnosti« v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.
»To pomeni, da podpisnice zagotovil o varnosti v primeru novega napada na Ukrajino ne bi stale ob strani kot zdaj, temveč bi prevzele aktivno vlogo v konfliktu na strani Ukrajine in ji takoj dobavile potrebno orožje,« je pojasnil svetovalec ukrajinskega predsednika Podoljak. Dodal je, da Kijev zahteva tudi vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino v primeru napada na njeno ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Moskvi so pred tem namreč omenili, da se pogovarjajo o statusu nevtralnosti Ukrajine po vzoru Avstrije ali Švedske.
12.35 Članice zavezništva zadržane do zamisli o napotitvi Natove mirovne misije v Ukrajino
Članice Nata so večinoma zadržane do zamisli o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jarosław Kaczyński. Menijo namreč, da je o tem glede na to, da je v Ukrajini vojna, še prezgodaj govoriti.
Podpredsednik poljske vlade Kaczyński, ki se je skupaj s premieri Slovenije, Poljske in Češke v torek mudil v Kijevu, je ob obisku omenil, da bi morali v Ukrajino napotiti mirovno misijo Nata. »Menim, da je nujna mirovna misija zveze Nato ali morda neke širše mednarodne strukture, ki se bo lahko branila in delovala na ukrajinskem ozemlju,« je dejal.
Več članic zavezništva je danes v zvezi s tem danes izrazilo pomisleke. »Bojim se, da je še prezgodaj govoriti o tem,« je dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren.
Po njenem prepričanju je treba najprej doseči prekinitev ognja in umik ruskih sil iz Ukrajine, med Ukrajino in Rusijo pa mora biti sklenjen neke vrste dogovor, pri čemer, kot je opozorila, pogovori še potekajo. Zelo težko si je predstavljati mirovno misijo glede na intenzivnost vojne in obleganja mest, je pojasnila Ollongrenova ob prihodu na izredno zasedanje obrambnih ministrov Nata.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je menil, da bi bilo treba najprej pogledati podrobnosti, preden se sprejme kakršne koli odločitve o tem.
12.20 Vojna v Ukrajini povzroča težave tudi gumarski industriji
Vojna v Ukrajini je prizadela tudi gumarsko industrijo. Nemško panožno združenje WDK je tako opozorilo na omejevanje proizvodnje zaradi pomanjkanja dobave industrijskih saj iz Rusije. Proizvajalci izdelkov iz gume, kot so avtomobilske pnevmatike in cevi, na veliko čutijo posledice ruskega napada na Ukrajino in zahodnih sankcij proti Rusiji. Pri tem so še posebej izpostavljeni dobavitelji avtomobilske industrije, so danes sporočili iz WDK. »Industrijske saje so nepogrešljiv material za našo proizvodnjo in več kot tretjina jih prihaja iz Rusije,« je dejal izvršni direktor združenja Boris Engelhardt. Dobava iz Rusije je trenutno nezadostna, medtem pa evropske zmogljivosti ne zadoščajo za pokrivanje povpraševanja, je dodal.
Nakup industrijskih saj in drugih surovin zunaj Evrope je trenutno problematičen zaradi kratkoročne narave trga pa tudi zaradi dejavnikov, kot je izguba transportnih zmogljivosti, še opozarjajo v združenju. Po navedbah združenja gumarska podjetja hitro naraščajočih stroškov proizvodnje ne morejo več prenesti na svoje stranke. V Italiji in Franciji so prva podjetja te panoge že ustavila proizvodnjo. Tudi v Nemčiji je to le še vprašanje časa.
10.40 Lavrov pravi, da upanje za kompromis obstaja
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za RBC dejal, da pogajanja »niso enostavna«, kljub temu pa obstaja »upanje za kompromis«. »Usmerjajo me ocene naših pogajalcev,« je še dodal. Lavrov težav glede kompromisa ne vidi zgolj v nevtralnosti in demilitarizaciji Ukrajine, temveč opozarja na varnost ljudi na vzhodu države.
10.30 Delegacija evropskih predsednikov vlad se je varno vrnila na Poljsko
Poljski vladni govorec Piotr Müller je prek twitterja sporočil, da so se predsedniki vlad Slovenije, Poljske in Češke vrnili iz Ukrajine. »Poljska, slovenska in češka delegacija so se varno vrnile iz Kijeva na Poljsko,« je tvitnil Müller. Janša pa se je na twitterju zahvalil za gostoljubje v Kijevu in vpogled, ki so ga dobili v razmere na terenu.
Premierji so se v torek v Kijevu srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom. To je bil prvi obisk tujih voditeljev v Kijevu od začetka ruske invazije 24. februarja. Janša se je danes na twitterju zahvalil Šmihalu za gostoljubje v teh težkih časih. »In za globok vpogled v to zelo kompleksno situacijo na raznolikih bojiščih,« je zapisal. Dodatno se je zahvalil poljski ekipi, ki je kljub številnim oviram omogočila to pot. Morawiecki je medtem danes tvitnil, da so Ukrajinci spomnili Evropo, kaj je boj za svobodo in pogum. Zavzel se je za to, da je treba dati Ukrajini upanje.
10.25 Ukrajina bo od Rusije terjala poplačilo v vojni povzročene škode
Ukrajinski premier Denis Šmihal vztraja, da bi morala Rusija po končani vojni Ukrajini plačati odškodnino. Za zdaj gre za škodo v višini več kot 500 milijard dolarjev, je povedal v torek na srečanju s premieri Slovenije, Poljske in Češke, Janezom Janšo, Mateuszom Morawieckim in Petrom Fialo.
Kot je na twitterju pojasnil Šmihal, sta bili mednarodna pomoč Ukrajini in obnova po vojni na prvem mestu pogovorov. Med drugim so govorili o tem, kako bi lahko zagotovili, da bo Rusija plačala Ukrajini za škodo, ki jo je povzročila kot agresor.
Šmihal pri tem ni pojasnil, kako bi lahko to dosegli. Omenil pa je možnost zasega ruske lastnine v tujini, poroča britanski BBC.
9.10 Slovaška odobrila vzpostavitev nove bojne skupine Nata
Slovaški parlament je v torek odobril vzpostavitev nove bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov, med njimi tudi do sto slovenskih. Pred tem je vzpostavitev bojne skupine že potrdila vlada. V skupini bo sprva okoli 1200 vojakov iz Češke, Nemčije, Nizozemske, ZDA, Poljske in Slovenije. Kot je v ponedeljek pojasnil slovaški obrambni minister Jaroslav Ned, bodo v okviru bojne skupine imeli na voljo tudi protizračni obrambni sistem Patriot. »V bližnji prihodnosti pričakujemo neposredni vojaški napad Ruske federacije proti letališču Užgorod (v Ukrajini) v bližini meje s Slovaško,« je še povedal minister.
Vladni predlog vzpostavitve bojne skupine je potrdilo 134 poslancev, 15 jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Parlament je o predlogu glasoval tik pred napovedanim obiskom ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina v četrtek v Bratislavi, kjer se bo srečal z Nedom.
Slovaški minister se bo v četrtek srečal tudi s slovenskim obrambnim ministrom Matejem Toninom, so potrdili na slovenskem obrambnem ministrstvu. Med drugim bo obisk tudi priložnost za pogovor o vzpostavitvi nove bojne skupine.
Vzpostavitev bojne skupine je del okrepljene prisotnosti Natovih sil na vzhodu Evrope, predvsem v luči vojne v Ukrajini. Tonin je že pred časom dejal, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah Nata.
O bojni skupini in številu slovenskih vojakov bo odločala tudi slovenska vlada, za zdaj postopki o tem še tečejo, piše STA.
8.10 Ubita snemalec Fox News in ukrajinska novinarka
Snemalec Pierre Zakrzewski (55) in novinarka Oleksandra Kuvšinova (24) sta bila ubita v Ukrajini, so potrdili pri ameriški medijski mreži Fox News. Po poročanju Reutersa je vozilo novinarske ekipe zadel izstrelek v vasi Horenka na obrobju Kijeva. Poškodovan je tudi njun kolega Benjamin Hall (39), ki se zdravi v bolnišnici.
Direktorica ameriške mreže Fox News Suzanne Scott je povedala, da je zelo težak in žalosten dan za njihov medij. Zakrzewski je za Fox News vestno fotografiral vojna območja, od Iraka in Afganistana do Sirije, je še povedala Scottova.
Dopisnica Fox Newsa za državno varnost Jennifer Griffin je glede Kuvšinove dejala, da je bila razgledana in nadarjena mlada novinarka, ter ob tem dodala, da nima besed, ki bi opisale izgubo.
7.50 V številnih ukrajinskih mestih prebivalce ob nadaljevanju spopadov znova zbudile sirene
Še pred zoro so danes prebivalce številnih ukrajinskih mest znova zbudile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. O eksplozijah med drugim poročajo iz Kijeva in Zaporožja. V Mariupolju naj bi ruska vojska prevzela nadzor nad eno od bolnišnic, kjer so zajeli več sto talcev.
V Lvovu so se sirene danes oglasile malo po tretji uri po lokalnem času. Podobno so zbudile prebivalce v Kijevu, Ivano-Frankivsku, Odesi in Dnipru, poroča britanski BBC.
7.20 Zelenski pogajanja z Rusijo ocenjuje kot bolj realistična
Pogovori z Rusijo postajajo bolj realistični, a za preboj je še vedno potreben čas, je v zadnjem videonagovoru ponoči ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Vsi si čim prej želimo miru in zmage,« je dejal, a pri tem dodal, da so za to potrebna »prizadevanja in potrpežljivost«.
Vsaka vojna se konča s sporazumom, je še povedal v nagovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA, in zatrdil, da se bodo sestanki z rusko stranjo nadaljevali. Ukrajinski in ruski pogajalci so se prek videokonference sestali tako v ponedeljek kot torek, pogovori naj bi se nadaljevali tudi danes.
5.55 Evropski predsedniki vlad v Kijev prenesli sporočilo podpore EU
Poljski premier Mateusz Morawiecki, češki premier Petr Fiala in slovenski predsednik vlade Janez Janša so se včeraj v Kijevu srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierom Denisom Šmihalom.
Predsedniki vlad držav članic EU so ukrajinskim kolegom sporočili, da v Kijev prenašajo sporočilo o enotni evropski podpori. »Prav tako vam prinašamo sporočilo polne podpore za vašo evropsko pot in članstvo v EU,« je povedal Janša. Slovenski predsednik vlade je dodal, da so Ukrajinci trenutno največji borci za evropske vrednote.
Slovenski predsednik vlade je ukrajinskemu političnemu vrhu še povedal, da je na poti v ukrajinsko prestolnico bil v stiku z generalnim sekretarjem OECD. Kot pišejo v kabinetu predsednika vlade, je generalni sekretar navedel, da OECD pripravlja velik paket, kako pomagati Ukrajincem, da se bo država po vojni ponovno zgradila in obnovila.
5.35 Obrambni ministri Nata o Ukrajini in zavezniški drži
Obrambni ministri Nata bodo na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju govorili o ruski invaziji na Ukrajino, ki so ji mnoge članice zavezništva po agresiji priskočile na pomoč z orožjem in opremo. Izredni vrh Nata je v Bruslju predviden prihodnji teden, 24. marca. Tega se bo udeležil tudi ameriški predsednik Joe Biden.
Ukrajinska in ruska stran bosta medtem že tretji dan nadaljevali pogovore, ki potekajo v obliki videokonference. Ukrajinsko-ruski pogovori so sicer zelo težavni in polni protislovij, a svetovalec ukrajinskega predsednika Igor Žovkva je v torek zvečer dejal, da so postali bolj konstruktivni. Izrazil je previden optimizem, a dodal, da lahko preboj dosežeta le predsednika obeh držav. Ministri Nata bodo na dopoldanskem srečanju v Bruslju govorili o odzivih na rusko invazijo na Ukrajino. V luči spreminjajočih se varnostnih razmer v Evropi bodo govorili tudi o prilagajanju zavezniške odvračalne in obrambne drže na nove okoliščine.
Srečanje bo potekalo v razširjenem formatu s Finsko in Švedsko, ki nista članici Nata, vendar z zavezništvom tesno sodelujeta, ter Evropsko unijo, Gruzijo in Ukrajino. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov bo na srečanju sodeloval prek videopovezave. V drugem delu zasedanja bodo ministri 30 držav članic zavezništva razpravljali o konkretnih ukrepih za dolgoročno krepitev varnosti na vseh operativnih področjih Nata. Na kopnem bi to lahko med drugim vključevalo bistveno več sil na vzhodnem krilu zavezništva.
Ministri bodo govorili o prilagajanju odvračalne in obrambne drže, pri čemer bo poudarek na srednje- in dolgoročni drži ter odzivanju na spremenjene razmere, tudi v luči vse bolj agresivne drže Rusije. Ministri naj bi na zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi minister za obrambo Matej Tonin, vojaške oblasti članic zadolžili za pripravo konkretnih predlogov glede dolgoročne zavezniške drže do junijskega vrha zavezništva v Madridu.
