ZDA zaključile umik iz Afganistana

Z več sto ameriškimi državljani ter njihovimi neštetimi afganistanskimi sodelavci še vedno v Afganistanu je s kabulskega letališča okrog polnoči po tamkajšnjem času odpeljalo zadnje ameriško vojaško letalo. To se je zgodilo 24 ur pred rokom, ki si ga je zadala demokratska Bela hiša in na predsednika Joeja Bidna se je vsul nov plaz kritik.

»Naši vojaki so pokazali pogum, disciplino in empatijo,« so ocenili v Pentagonu in dodali fotografijo generalmajorja Chrisa Donahueja, ki se je kot zadnji ameriški vojak vkrcal na zadnje letalo iz Kabula. Dvajsetletno posredovanje v Afganistanu je bilo najdaljše v zgodovini ZDA in je zahtevalo življenja več kot 2500 ameriških vojakov ter številnih njihovih zaveznikov iz vojaške zveze Nato, ki je priskočila na pomoč po terorističnih napadih enajstega septembra 2001. V tem času pa na Zahodu ni bilo nobenega večjega terorističnega dejanja, organiziranega iz Afganistana, deklice te države so se lahko vrnile v šole.



Po republikanskem predsedniku Donaldu Trumpu je vendarle tudi demokratski Joe Biden presodil, da je čas za umik, tega pa je spremljalo zmagoslavno streljanje talibov v zrak; ti so se po dvajsetih letih vrnili na oblast. Umik je poleg tega potekal izjemno kaotično. Minuli četrtek je eksplozija ubila trinajst ameriških vojakov in skoraj dvesto na umik čakajočih obupanih afganistanskih državljanov, še v nedeljo so morali na kabulskem letališču prestrezati sovražne rakete. Pentagon že preiskuje smrt družine s sedmimi otroki v bližini uničenega avtomobila-bombe, usmerjenega na letališče, v Afganistanu obtožujejo, da je njihovo hišo zadel eden od ameriških dronov. Biden je sporočil, da bodo opazovali prihodnje talibsko obnašanje, celo mnogi zavezniki pa so zgroženi zaradi šibkosti, ki jo je kazal doslej.



Zaradi umika, ki ga vidijo kot kapitulacijo, so besni tudi mnogi vojaški veterani in nekateri od njih si še naprej prizadevajo rešiti zapuščene afganistanske sodelavce. Po naznanitvi hitrega umika so zahodne države umaknile več kot 122 tisoč ljudi, mnogi pa so ostali in devetdeset upokojenih ameriških generalov in admiralov že zahteva odstop obrambnega ministra Lloyda Austina ter načelnika generalštaba oboroženih sil ZDA generala Marka Milleya. Ni še popolnoma jasno, kdo je ukazal predčasni umik iz vojaškega oporišča Bagram, zaradi katerega je Američanom za umik ostalo na voljo le kabulsko letališče, talibi pa so dobili gore najsodobnejšega orožja. Mnogi sumijo kar samega predsednika Bidna, a bi morali vojaški poveljniki po teh prepričanjih takšnemu koraku nasprotovati, če ne drugače, z odstopom. Tega visoki republikanski politiki že zahtevajo za demokratskega predsednika.



Državni sekretar Antony Blinken položaj ocenjuje drugače in meni da je vojaška misija končana, začenja se nova diplomatska. State Department svoje diplomate iz Kabula seli v katarsko Doho. V Afganistanu pa so že opazili Amina ul-Haka, visokega varnostnika ubitega terorističnega voditelja Osama bin Ladna iz Al Kaide, ki je stala v ozadju terorističnih napadov na New York in Washington enajstega septembra 2001.