Vojna v Ukrajini

Zelenski želi, da bi Ukrajino obiskala tako Biden kot Macron

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 52. dan vojne.
Fotografija: Volodimir Zelenski je dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino, povabil je tudi francoskega kolega Emmanuela Macrona. FOTO: Sergei Supinsky/AFP
Odpri galerijo
Volodimir Zelenski je dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino, povabil je tudi francoskega kolega Emmanuela Macrona. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

17.48 Zelenski želi, da bi Ukrajino obiskala tako Biden kot Macron

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. Kot je dejal, je v Ukrajino povabil tudi francoskega kolega Emmanuela Macrona, da se iz prve roke prepriča, da ruske sile tam izvajajo genocid.

»To je njegova odločitev, seveda,« je glede obiska Bidna v Ukrajini dejal Zelenski in dodal, da bodo kakršni koli načrti odvisni od varnostnih razmer. Kljub temu ocenjuje, da je verjetno, da bo Biden »v nekem trenutku« prišel v Ukrajino.

Washington naj bi razmišljal o tem, da bi v Ukrajino poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali državnega sekretarja Antonyja Blinkna, vendar pa je Bela hiša za zdaj izključila možnost tveganega potovanja predsednika v Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Biden je minuli teden rusko vojno v Ukrajini označil za genocid, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Teh obtožb pa na novinarsko vprašanje francoski predsednik Emmanuel Macron pred dnevi ni želel ponoviti. Kot je opozoril, bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne.

V ruskem obstreljevanju v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine so bili ubiti najmanj trije civilisti, enaintrideset ljudi je bilo ranjenih. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
V ruskem obstreljevanju v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine so bili ubiti najmanj trije civilisti, enaintrideset ljudi je bilo ranjenih. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

14.45 EU za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini namenja dodatnih 50 milijonov evrov

Evropska unija namenja dodatnih 50 milijonov evrov za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, so danes sporočili v Bruslju. Od tega bo 45 milijonov namenjenih za humanitarno pomoč v Ukrajini, 5 milijonov pa za pomoč v sosednji Moldaviji.

Z milijoni ljudi na poti ali ujetih na aktivnih vojnih območjih so potrebe v Ukrajini že ogromne, je ob tem opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pomoč bo namenjena ljudem na težko dostopnih območjih, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, vode in elektrike, ter tistim, ki so bili prisiljeni pobegniti in vse pustiti za seboj, je pojasnil.

Z dodatnim vložkom v višini 50 milijonov evrov se sredstva, ki jih je EU doslej namenila za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, skupno povečujejo na 143 milijonov evrov, poudarjajo v Bruslju.

14.30 Ukrajinski borci v Mariupolju se ne nameravajo predati

Kljub današnjemu pozivu Moskve, naj ukrajinske obrambne sile v Mariupolju položijo orožje in se umaknejo iz mesta, se ukrajinski borci ne nameravajo predati, je po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočil svetovalec župana Mariupolja Petro Andrijuščenko. Ruski napadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo.

Andrijuščenko je danes na družbenem omrežju Telegram sporočil, da kljub ponujeni prekinitvi ognja in pozivu k predaji s strani Rusije »ukrajinski borci v Mariupolju še naprej držijo obrambne položaje«.

Dodal je, da ruski napadi niso omejeni na jeklarno Azovstal, kjer naj bi se zadrževali ukrajinski vojaki, ki so še ostali v mestu. "Med spopadi so okupatorji s težkim topništvom ponovno obstreljevali tudi zasebne stanovanjske hiše,« je dejal.

Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je danes za britanski BBC dejal, da se ukrajinski borci v Mariupolju ne nameravajo predati. Dodal je, da po njegovih ocenah v mestu še vedno ostaja približno 100.000 ljudi, med ruskim obleganjem pa naj bi v mestu umrlo okrog 20.000 Ukrajincev.

Medtem se tudi drugod po Ukrajini nadaljujejo spopadi in obstreljevanje. V ruskem obstreljevanju v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine so bili ubiti najmanj trije civilisti, enaintrideset ljudi je bilo ranjenih, je danes na Telegramu sporočil guverner tamkajšnje regije, Oleg Sinegubov.

Ruski vojaki patruljirajo po ulicah Mariupolja. FOTO: Alexander Nemenov/AFP
Ruski vojaki patruljirajo po ulicah Mariupolja. FOTO: Alexander Nemenov/AFP

12.01 Draghi: Pogovori s Putinom ne prinesejo ničesar

Italijanski premier Mario Draghi opozarja, da diplomatska prizadevanja Zahoda, da bi ruskega predsednika Vladimirja Putina prepričali, naj ustavi vojno v Ukrajini, doslej niso privedla do nikakršnih rezultatov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Začenja se mi dozdevati, da imajo ljudje prav, ko pravijo, da se s Putinom ni smiselno pogovarjati in da je to le izguba časa,« je Draghi dejal za današnjo izdajo italijanskega časnika Corriere della Sera.

Draghi je dejal, da je sicer vedno menil, da »ima francoski predsednik Emmanuel Macron prav, da poskuša najti vse možne poti za dialog«. »Vendar imam vtis, da so vojna grozodejstva popolnoma neodvisna od besed in telefonskih pogovorov,« je dejal italijanski premier. Putinov cilj doslej ni bilo iskanje miru, »temveč poskus uničenja ukrajinskega odpora, okupacija in vzpostavitev proruske oblasti,« je nadaljeval Draghi.

Tako kot mnogi drugi je tudi on na začetku konflikta menil, da je verjetna hitra zmaga Rusov, do katere pa ni prišlo. »Ukrajinci se junaško branijo,« je dejal. »Sedaj nas čaka dolgotrajno nasilje z uničevanjem, ki se bo nadaljevalo. Nič ne kaže, da bi ukrajinsko ljudstvo lahko sprejelo rusko okupacijo.«

Draghijevi komentarji prihajajo po tem, ko je Italija sporočila, da bo s ponedeljkom ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Kijevu. Italijanski premier je dejal še, da so gospodarske sankcije proti Rusiji sicer »nujne za oslabitev agresorja«, vendar ni nujno, da bodo kratkoročno ustavile vojno. »Ukrajincem moramo pomagati neposredno in to tudi počnemo. Če tega ne bi storili, bi jim s tem poslali sporočilo: predajte se, sprejmite suženjstvo in podrejenost - to je sporočilo, ki je v nasprotju z našimi evropskimi vrednotami solidarnosti,« je dejal Draghi.

10.59 V Mariupolju še vedno spopadi, evakuacije prekinjene

Ruske sile po današnjem ultimatu ukrajinskim branilcem Mariupolja nadaljujejo z napadi na to pristaniško mesto na jugu Ukrajine, zračni napadi ruske vojske se vrstijo tudi drugod po državi. Medtem so v Kijevu sporočili, da danes prekinjajo evakuacije civilistov z vzhoda države, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruske sile nadaljujejo z zračnimi napadi na ukrajinsko mesto Mariupolj, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil generalštab ukrajinske vojske. Do napadov je prišlo tudi na območju pristanišča, ob tem pa sumijo, da naj bi se ruske sile pripravljale na zračni desant. Rusija je v soboto sporočila, da naj bi bil Mariupolj že pod ruskim nadzorom in da je preostalih 2500 ukrajinskih borcev obkoljenih v jeklarni Azovstal. Moskva je borcem postavila ultimat, naj položijo orožje in se umaknejo iz mesta, navaja AFP. Več ur po začetku roka za predajo ni nobenih znakov, da bi se ukrajinski borci držali zahtev, dodaja Reuters.

Rusko obrambno ministrstvo je po navedbah AFP danes zatrdilo, da naj bi ruske sile uničile vojaško tovarno na obrobju Kijeva. V zadnjih dneh je Rusija izvedla več napadov na vojaške obrate v Kijevu in njegovi okolici. Nad Odeso naj bi sestrelili ukrajinsko transportno letalo, ki je v regijo na jugu države prevažalo orožje, ki so ga dobavile zahodne države. V Ukrajino naj bi namreč po navedbah nekaterih ameriških medijev že prispela pošiljka orožja v vrednosti 800 milijonov dolarjev, ki jo je predsednik ZDA Joe Biden Ukrajini obljubil v sredo. Pošiljka poleg orožja in streliva vključuje tudi oklepna vozila in helikopterje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako pozvala države EU, naj pošljejo orožje Ukrajini. »To velja za vse države članice, tiste, ki to lahko storijo, morajo hitro dostaviti orožje,« je dejala za nedeljsko izdajo nemškega tabloida Bild.

Iz Kijeva so danes sporočili še, da bodo za en dan prekinili z evakuacijo civilistov z vzhoda države, ker se z ruskimi silami niso uspeli dogovoriti o pogojih za vzpostavitev evakuacijskih poti. »Do danes zjutraj se z ruskimi okupatorji nismo uspeli dogovoriti o prekinitvi ognja. Zato danes žal ne bomo odprli humanitarnih koridorjev,« je v izjavi na družbenih omrežjih zapisala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Po podatkih ukrajinskih oblasti so v soboto iz ogroženih območij v Ukrajini skupaj evakuirali okrog 1450 ljudi. Približno 1380 so jih prepeljali v Zaporožje, večinoma iz mest na jugu in vzhodu države, vključno s približno 170 ljudmi iz Mariupolja. Medtem je Rusija sporočila, da je bilo »kljub oviram, ki jih je povzročila Ukrajina«, iz obleganih ukrajinskih regij v Rusijo evakuiranih približno 15.800 ljudi, brez sodelovanja ukrajinskih oblasti. Kijev in Moskva se že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacij civilistov.

8.23 Papež v velikonočni vigiliji obsodil brutalnost vojne v Ukrajini

Papež Frančišek je v soboto zvečer med pridigo v velikonočni vigiliji v baziliki Svetega Petra obsodil brutalnost vojne v Ukrajini. Verniki molijo, ker je toliko trpljenja, in Ukrajincem stojijo ob strani, je dejal.

85-letni Frančišek, ki je imel v tem tednu veliko dogodkov in ga pestijo bolečine v kolenih, prvič v svojem pontifikatu ni vodil velikonočne vigilije, poročajo tuje tiskovne agencije. Vigilijo je vodil italijanski kardinal Giovanni Battista Re.

Bogoslužja se je udeležil Ivan Fedorov, župan Melitopola, ki so ga ruske sile marca aretirale in nato izpustile med zamenjavo ujetnikov. Papež Frančišek ga je na koncu pridige nagovoril in dejal, da v »tej temi, v kateri živite, temi vojne in krutosti (...) vsi molimo z vami in za vas«. Svojo pridigo je zaključil z besedami »Kristus je vstal« v ukrajinščini.

Papež Frančišek je sprejel ukrajinske predstavnike, z Ivanom Fedorovom na čelu. FOTO: AFP
Papež Frančišek je sprejel ukrajinske predstavnike, z Ivanom Fedorovom na čelu. FOTO: AFP

7.45 Rusija branilcem Mariupolja postavila ultimat

Rusija je ukrajinski vojski postavila ultimat, naj se branilci Mariupolja v naslednjih urah predajo. Tistim, ki se bodo predali, bodo pustili živeti, so sporočili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je opozoril, da so razmere v Mariupolju nečloveške in Zahod pozval, naj Ukrajini takoj zagotovi težko orožje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tistim vojakom v Mariupolju, ki se bodo predali in se do 6. ure po moskovskem času umaknili iz obleganega mesta, bodo pustili živeti, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija trdi, da je prevzela nadzor nad skoraj celotnim mestom, vsi preostali ukrajinski borci v mestu pa se zdaj skrivajo v jeklarni Azovstal, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ruska vojska bo tiste, ki se bodo predali, obravnavala skladno z ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih, so sporočili.

Rusija ob upoštevanju »katastrofalnih dogodkov« v jeklarni Azovstal ujetim ukrajinskim borcem in »tujim plačancem« ponuja, da prekinejo sovražnosti in odložijo orožje, je sporočil generalmajor Mihail Mizincev z ruskega obrambnega ministrstva. »Vsem, ki odložijo orožje, je zagotovljeno življenje,« je dejal.

»Razmere v Mariupolju ostajajo izredno hude. Preprosto nečloveške,« pa je v soboto zvečer v videonagovoru dejal Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rusija tam namerno poskuša uničiti vse,« je dejal, vendar podrobnosti o položaju ukrajinskih enot in skorajšnjega padca mesta v ruske roke ni potrdil.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije