Zelenski znova poudaril, da Ukrajina potrebuje več težkega orožja
Glavni poudarki:
- Ukrajina je predlagala poseben krog pogajanj o Mariupolju.
- Zelenski je pozval k resnično bolečim novim sankcijam proti Rusiji.
- Putin je preklical ukaze za napade na jeklarno Azovstol.
- Rusija je Google kaznovala s štirimi milijoni rubljev zaradi »lažnih« informacij o vojni.
19.17 Zelenski v videonagovoru nagovoril portugalski parlament
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je znova izpostavil, da Ukrajina potrebuje več težkega orožja, poroča Reuters. Izjavil je, da je to nujno za obrambo opustošene Ukrajine pred rusko invazijo in za njeno preživetje, zahodne države pa je znova pozval tudi k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji. V videonagovoru portugalskemu parlamentu je rusko vojsko ponovno obtožil tudi, da je v Ukrajini zagrešila številna grozodejstva, tudi v pristaniškem mestu Mariupolj. Portugalsko je prosil, naj podpre svetovni embargo na rusko nafto.
17.25 ZDA z dodatno pomočjo Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je danes v Beli hiši naznanil 800 milijonov dolarjev dodatne vojaške pomoči Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo. Napovedal je tudi poenostavitev postopkov za vstop ukrajinskih beguncev v ZDA, ki naj bi obenem skušale prekiniti neformalne migrantske poti in vstop migrantov preko meje z Mehiko. Dodatna vojaška pomoč Ukrajini gradi na doslej odobreni pomoči v vrednosti 2,6 milijarde dolarjev in vključuje težko topništvo, strelivo ter brezpilotna letala.
Biden je ob tem kongres opozoril, da bo v prihodnje moral potrditi dodatno pomoč, saj je doslej potrjenih 13,6 milijarde dolarjev vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini že skoraj izčrpanih.
17.10 V Ukrajini več kot 7,7 milijona notranje razseljenih
V Ukrajini je notranje razseljenih že več kot 7,7 milijona oseb, so danes sporočili iz Mednarodne organizacije Združenih narodov za migracije(IOM). Število notranje razseljenih oseb tako predstavlja že 17 odstotkov predvojnega prebivalstva Ukrajine. Skoraj 3,47 milijona ljudi je po ocenah IOM zapustilo vzhodne ukrajinske regije, kjer so ruski napadi najbolj intenzivni. 1,77 milijona ljudi je zapustilo sever države, 1,46 milijona pa je zapustilo kijevsko regijo. Ukrajino je ob tem v zadnjih dveh mesecih zapustilo več kot pet milijonov ljudi.
Kot ugotavlja IOM na podlagi podatkov ankete, ki jo je izvedel med 11. in 17. aprilom, je 37 odstotkov notranje razseljenih, to je 2,85 milijona ljudi, zdaj na relativno varnejšem zahodu države. Med notranje razseljenimi je sicer 60 odstotkov žensk. Organizacija ZN tudi ugotavlja, da se je do 18. aprila v Ukrajino vrnilo že skoraj 2,8 milijona ljudi. Po njihovih ocenah se jih je 31 odstotkov vrnilo na sever države, 20 odstotkov v Kijev in 15 odstotkov na zahod. Manjše število ljudi se je vrnilo v druge regije.
16.40 Kijev želi evakuacijo iz oblegane tovarne
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je danes pozvalo k nujni evakuaciji ljudi z območja tovarne Azovstal v Mariupolju. Poudarili so, da so razmere v tovarni obupne. Kijev medtem poroča tudi o novi izmenjavi vojnih ujetnikov z Rusijo. Ta je izpustila 19 Ukrajincev.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je medtem povedal, da je težko oceniti, koliko civilistov je v tovarni. Po njegovih besedah jih je med 300 in 1000, na spletu poroča britanski BBC. Dodal je, da danes niso možne evakuacije civilistov iz Azovstala. Poudaril je, da ne glede na izjave ruskih oblasti »mesto je in ostaja ukrajinsko«.
15.50 Premiera Španije in Danske izrazila podporo Ukrajini
Španski premier Pedro Sanchez je danes na obisku v Ukrajini, kjer se mudi skupaj z dansko kolegico Mette Frederiksen, obsodil grozodejstva, ki naj bi jih ruska vojska zakrivila v Borodjanki blizu Kijeva. Premierka Danske pa je napovedala, da bodo Ukrajini poslali še več orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Danska premierka je za dansko televizijo TV2 med obiskom napovedala dodatno vojaško pomoč, saj da to Ukrajina trenutno najbolj potrebuje, poroča tiskovna agencija Reuters. Madrid je v Ukrajino že poslal več sto ton orožja in humanitarne pomoči, je v ponedeljek sporočila obrambna ministrica Margarita Robles. Kot dodatni znak podpore pa je Sanchez napovedal še ponovno odprtje veleposlaništva v Kijevu, kar naj bi se zgodilo v nekaj dneh.
13.52 Slovenija naj bi izročila Ukrajini več tankov
Po poročanju nemških medijev naj bi Slovenija izročila Ukrajini več tankov T-72 (M-84) in v zameno od Nemčije prejela nemške marderje in fuchse. Berlin se še naprej zadržuje pri dobavi težkega orožja Ukrajini. A zdaj se oblikuje »izmenjava obročev«, v kateri naj bi vzhodni Natovi partnerji Kijevu predali opremo in prejeli zamenjave iz Nemčije, piše nemški Faznet. Zvezna vlada pripravlja izmenjavo za dostavo težkega orožja Ukrajini. Po podatkih nemške tiskovne agencije naj bi partnerica v Natu – Slovenija Ukrajini predala večje število svojih glavnih bojnih tankov T-72, v zameno pa bo od Nemčije prejela bojno vozilo pehote marder in kolesno oklepno vozilo fuchs.
13.36 Estonija prepovedala proruske vojne simbole
Estonija se je danes pridružila Latviji in Litvi v prepovedi simbolov Z in V, ki jih uporabljajo podporniki ruske vojne proti Ukrajini. Posameznikom za uporabo prepovedanih simbolov grozi do 1200 evrov globe ali zapor, podjetjem pa do 32.000 evrov kazni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Estonski parlament je danes sprejel ukrep, ki v državi prepoveduje uporabo simbolov Z in V, ki jih uporabljajo podporniki ruske vojne proti Ukrajini. Od invazije Rusije na Ukrajino se simbol Z pogosto pojavlja na ruskih vojaških vozilih.
13.33 NIJZ s priporočili za cepljenje ukrajinskih beguncev
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v skladu z zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb pripravili priporočila za cepljenje beguncev iz Ukrajine. Na NIJZ med drugim predlagajo, da se otroci ukrajinskih beguncev vključijo v slovenski program cepljenja, pri tem pa prednostno cepijo proti ošpicam in otroški paralizi. Na NIJZ so poudarili, da je za zaščito javnega zdravja pomembno, da so poleg prebivalcev Slovenije cepljene tudi osebe v skladu z zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb. Kot so navedli, je v redni program cepljenja in zaščite z zdravili smiselno vključiti vse predšolske in šolske otroke ukrajinskih beguncev, odrasle pa »v primeru ugotovljene indikacije«.
13.08 Latvijski parlament označil dejanja Rusije v Ukrajini za genocid
Latvijski parlament je danes soglasno sprejel resolucijo, v kateri Rusiji očita izvajanje genocida nad ukrajinskim ljudstvom. Latvijski poslanci so pri tem pozvali druge države članice EU, naj nemudoma prenehajo uvažati ruski plin in nafto, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Parlament je v resoluciji opozoril na obširna pričevanja in dokaze množičnih zločinov ruske vojske, med katerimi so umori, mučenje, spolne zlorabe in oskrunitev trupel ukrajinskih civilistov v Buči, Irpinu, Maripolju in drugod. Opozorili so še, da Rusija ugrablja in izganja ukrajinske državljane na ozemlje Rusije.
Po umiku ruskih sil s severa Ukrajine so v več mestih odkrili številna trupla civilistov, ki so med drugim ležali po ulicah z zvezanimi rokami na hrbtu. Ukrajina Rusiji očita genocid, podobno stališče je izrazil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je že začelo preiskovati zločine, ki jih Rusija vztrajno zanika.
12.46 Ukrajina bo naredila vse, kar je v njihovi moči, da vrne vse ljudi, ki so bili »na silo deportirani«
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da »bo Ukrajina naredila vse, kar je v njeni moči, da iz Rusije vrne vse ljudi, ki so bili na silo deportirani«, poroča Guardian. Rusija je od začetka vojne iz Ukrajine v Rusijo deportirala 500.000 ljudi, je včeraj v parlamentu EU povedala vodilna poslanka kijevskega parlamenta Mikita Poturajev. Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova je prejšnji teden povedala, da je Rusija odpeljala 134.000 ljudi iz poraženega mesta Mariupolj in da je bilo 33.000 teh prisilno deportiranih.
11.46 Italijanski ekološki minister: Italija bi morala kmalu ustaviti dobavo ruskega plina
Italija je etično zavezana, da »kmalu« preneha kupovati ruski plin, saj s plačili financira vojno v Ukrajini, je v današnjem v intervjuju za časnik La Stampa dejal italijanski minister, pristojen za ekološko tranzicijo, Roberto Cingolani. Pri tem je napovedal, da zahodna slovenska soseda ruskega plina ne bo več potrebovala v roku 18 mesecev. »Mislim, da bomo morali iz etičnih razlogov kmalu ustaviti dobavo plina iz Rusije,« je Cingolani dejal v pogovoru, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Minister se v iskanju novih energetskih virov trenutno mudi na dvodnevnem obisku v Angoli in Republiki Kongo. »Zelo hitro diverzificiramo svoje vire,« je dejal. Italija si namreč prizadeva zmanjšati odvisnost od Rusije, ki dobavlja približno 45 odstotkov plina v Italijo. Močno odvisnost Evrope od ruskega plina je označil za veliko geopolitično napako. »V drugi polovici prihodnjega leta bomo zares postali skoraj popolnoma neodvisni,« je dejal za časnik La Stampa. Pred dvema tednoma je sicer še izrazil pričakovanje, da bo doseganje neodvisnosti trajalo do treh let, poudarja AFP.
11.10 Rdeči križ zavrača obtožbe o sodelovanju z Rusijo
Mednarodni odbor Rdečega križa je zavrnil očitke ukrajinske varuhinje človekovih pravic, ki je v sredinem televizijskem nastopu to organizacijo obtožila sodelovanja z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinska ombudsmanka Ljudmila Denisova je obsodila napoved Mednarodnega odbora Rdečega križa o načrtovanem odprtju urada te organizacije v južnoruski pokrajini Rostov. Naloga te bi bila oskrba ukrajinskih beguncev, o katerih Denisova trdi, da so bili tja poslani prisilno.
»Mednarodni odbor Rdečega križa ne izpolnjuje svojega mandata, o tem sem prepričana,« je v gostovanju na ukrajinski televiziji sporočila Denisova. Denisova je, sklicujoč se na podatke Združenih narodov, dejala, da je bilo 550.000 Ukrajincev, vključno s 121.000 otroki, odpeljanih v Rusijo. Po njenih besedah ukrajinske oblasti nimajo podatkov o tem, niti kdo so ti ljudje niti kje se trenutno nahajajo. Varuhinja človekovih pravic je dodala, da se je po pomoč pri pridobivanju podatkov o omenjenih beguncih obrnila tako na Mednarodni odbor Rdečega križa kot na vodjo ruske veje Rdečega križa Tatjano Moskalkovo, a od njih ni dobila odgovora. Na vprašanje televizijske voditeljice, ki je Denisovo vprašala, ali meni, da Rdeči križ sodeluje z Rusijo, je ombudsmanka odgovorila pritrdilno.
11.04 Vereščukova pozvala k humanitarnemu koridorju iz jeklarne Azovstal
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je na telegramu nujno pozvala k humanitarnemu koridorju, ki bi omogočil evakuacijo civilistov in ranjenih vojakov iz Azovstala v Mariupolju. »Od Rusov zahtevamo nujni humanitarni koridor iz mariupoljske jeklarne Azovstal. Zdaj je okoli tisoč civilistov in 500 vojakov ranjenih. Vse je treba danes odstraniti iz Azovstala.« Pri tem je pozvala svetovne voditelje in mednarodno skupnost, naj svoja prizadevanja usmerijo v Azovstal, saj je to trenutno ključna točka in ključni trenutek za humanitarna prizadevanja.
10.50 Rusija je Google kaznovala s štirimi milijoni rubljev zaradi »lažnih« informacij o vojni
Rusija je Google kaznovala s štirimi milijoni rubljev (okoli 50.000 dolarjev), ker ni izbrisal, kot pravi, »lažnih« informacij o tem, kar Rusija imenuje »posebna vojaška operacija v Ukrajini«. Reuters citira poročilo tiskovne agencije Tass, da je ruski nadzornik komunikacij Roskomnadzor v začetku tega meseca dejal, da sprejema ukrepe za kaznovanje Googla za »širjenje ponaredkov« na youtubu, pred tem pa je ameriško podjetje opozoril, da bo kaznovano, če ne bo izpolnilo zahtev.
10.00 Putin zadovoljen z uspehom pri zavzetju Mariupolja
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zatrdil, da je ukrajinsko pristaniško mesto Mariupolj z izjemo jeklarne Azovstal pod nadzorom ruskih sil, Putin pa je nad tem izrazil zadovoljstvo. Pri tem je ukazal le še obleganje jeklarne, kamor so se zatekli ukrajinski vojaki, in ne več napada nanjo. »Preostale ukrajinske bojne enote so se zabarikadirale na območju industrijskega kompleksa jeklarne Azovstal,« je povedal Šojgu na srečanju, ki so ga prenašali po televiziji. Putin je izrazil zadovoljstvo glede uspeha ruskih sil pri »osvoboditvi Mariupolja« in napovedal odlikovanje udeleženih vojaških sil, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Vsi so junaki,« je dodal.
Ruski predsednik je še ukazal, da se jeklarna ne napade, ampak le še oblega, poroča ruska tiskovna agencija Tass. »Moramo razmisliti o ohranitvi življenj in zdravja naših vojakov in poveljnikov,« je dejal. Šojgu je zagotovil, da je območje jeklarne v celoti blokirano in da jo bodo zavzeli v roku treh ali štirih dni. Šojgu naj bi pred tem Putinu povedal še, da je na območju industrijskega kompleksa tovarne Azovstal, ki vključuje tudi obsežen podzemni bunker, še vedno okrog 2000 ukrajinskih borcev, poroča britanski BBC. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ukrajinske enote, sestavljene iz marincev in pripadnikov bataljona Azov, ki je povezan s skrajno desnico, po navedbah BBC pohvalil, ker so se več tednov upirale ruskim napadom.
09.23 Ukrajina: Zunaj Kijeva našli devet trupel z znaki mučenja
V mestu Borodjanka zunaj ukrajinske prestolnice Kijev so našli trupla devetih civilistov, od katerih nekateri kažejo znake mučenja, je povedal visoki policijski uradnik. »Te ljudi so ubili okupatorji in na truplih nekaterih je videti znake mučenja. Poudariti želim, da so bili ti ljudje civilisti. Ruska vojska je namerno, zavestno streljala na civiliste, ki se niso uprli,« je dejal vodja kijevske policije Kijev Andrij Niebitov, piše Reuters. Umik ruskih sil iz mest in vasi v okolici Kijeva je pustil sled smrtnih žrtev civilistov, začenši z odkritji v Buči, zaradi česar so ukrajinski uradniki Rusijo obtožili genocida. Niebitov je dejal, da je policija odkrila dva groba okoli Borodjanke. V enem grobu so odkrili tri osebe – vključno s 15-letno dekletom –, v drugem grobu pa so bila trupla šestih ljudi, je dejal. Vsi so bili domačini, je še dodal.
08.55 Objave, ki vzbujajo dvom o dokazih o domnevnih vojnih zločinih v Buči, so bile na facebooku deljene večstotisočkrat
Raziskovalci so analizirali deset največkrat deljenih objav na facebooku, v katerih se omenja Buča – predmestje Kijeva, ki so ga zasedale ruske sile – v 20 državah in odkrili 55 objav, ki oporekajo dokazom o nasilju nad civilisti. Analizo je naredil Inštitut za strateški dialog, navaja Guardian. Te objave so bile v tednu do 6. aprila deljene 208.000-krat, v primerjavi s 172.000 delitvami, ki niso podvomile o verodostojnosti slik, ki izhajajo iz mesta. Med najbolj priljubljenimi objavami, ki omenjajo Bučo, je bilo povprečno število objav, ki dvomijo o domnevnih vojnih zločinih, in sicer trikrat višje v primerjavi s tistimi, ki niso.
Župan Buče je za Reuters povedal, da so, odkar so se Rusi umaknili iz mesta, odkrili 400 trupel, čeprav ta podatek še ni neodvisno preverjen. Rusija je večkrat zanikala, da bi ciljala na civiliste, in trdila, da so bile fotografije trupel uprizorjene oziroma lažne. Vendar so satelitski posnetki, ki jih je objavil New York Times, v nasprotju s trditvijo Moskve, da so ukrajinske sile postavile trupla na ulico kot znak provokacije po tem, ko so se ruski vojaki že umaknili.
Slike, posnete sredi marca, prikazujejo trupla na ulicah v dneh pred ruskim umikom in njihovi položaji se ujemajo s tistimi na drugih fotografijah pametnih telefonov.
08.50 Zelenski pozval k resnično bolečim novim sankcijam proti Rusiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru pozval k uvedbi resnično bolečih sankcij proti Rusiji in ruski vojski. Prepričan je, da bi se moralo Rusijo prepoznati kot podpornico terorizma in da bi morali vsi vpleteni odgovarjati za svoja dejanja. »Prizadevamo si, da bodo resnično boleče za ruski vojaški stroj in rusko državo v celoti,« je dejal Zelenski o sankcijah. Glede novega paketa sankcij je imel tudi temeljit pogovor s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom: »Podrobneje bodo sankcije omejile ruski energetski in bančni sektor, izvoz, uvoz in transport,« je pojasnil.
Nadaljeval je še, da si prav tako prizadevajo, da bi demokratične države proti vsem ruskim predstavnikom, ki podpirajo vojno, uvedle sankcije, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. »Rusijo je treba priznati kot državo podpornico terorizma in ruske oborožene sile je treba priznati za teroristično organizacijo,« je poudaril. Zagotovil je, da bodo morali vsi vpleteni odgovarjati za svoja dejanja. »Vsak priimek, vsak domači naslov, vsak bančni račun, vse bomo izvedeli,« je dodal.
08.40 Ruske sile nameravajo nasilno mobilizirati lokalne prebivalce Hersona
V državi se nadaljujejo spopadi predvsem na vzhodu, kjer želi Rusija vzpostaviti nadzor nad regijama Lugansk in Doneck, je sporočila ukrajinska vojska v svojem dnevnem poročilu. Po oceni ukrajinske vojske nameravajo ruske sile nasilno mobilizirati lokalno prebivalstvo južnega mesta Herson.
Ukrajinski vojski je v zadnjem dnevu med drugim uspelo uničiti en tank, več oklepnih enot, protiraketni sistem in tri brezpilotne letalnike.
Rusija naj bi sicer končala svojo operacijo v Ukrajini, ko se bo končala grožnja zveze Nato, je dejal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksej Poliščuk. »Posebna vojaška operacija se bo končala, ko bodo vojaki izpolnili svoje naloge. Med njimi je zaščita mirnega prebivalstva Donbasa, demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine ter uničenje groženj Rusiji, ki prihaja z ozemlja Ukrajine, ker so ga zavzele države Nata,« je dejal. Pri tem ni pojasnil, na kakšen način Nato grozi Rusiji z ozemlja Ukrajine, piše BBC.
08.38 Velika Britanija: Ruske sile napredujejo proti Kramatorsku
Ruske sile napredujejo proti Kramatorsku, s čimer želi Putin verjetno pokazati »pomembne uspehe« pred proslavljanjem dneva zmage, so zapisali iz britanske obveščevalne službe, navaja Guardian.
»Rusija si verjetno želi pokazati pomembne uspehe pred vsakoletno proslavo ob dnevu zmage 9. maja. To bi lahko vplivalo na to, kako hitro in odločno poskuša izvajati operacije pred tem datumom,« je v svojem zadnjem poročilu obveščevalnih služb zapisalo obrambno ministrstvo Združenega kraljestva.« Ruske sile zdaj napredujejo z območij v Donbasu proti Kramatorsku, ki še naprej trpi zaradi neprestanih raketnih napadov.
08.34 Štirje avtobusi včeraj uspešno zapustili Mariupolj
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je zjutraj za telegram potrdila, da je »štirim evakuacijskim avtobusom včeraj uspelo zapustiti Mariupolj skozi humanitarni koridor«, piše Guardian. Povedala je, da so tisti na avtobusih »prenočili v Berdjansku in se zdaj odpravljajo v Vasilivko. »Čakamo vas v Zaporožju.« Vereščukova je dejala, da bodo danes ob 14. uri znova poskusili vkrcati ljudi na avtobuse v južnem pristaniškem mestu. A opozorila je, da so »varnostne razmere težke« in načrti se bodo morda morali spremeniti.
07.33 Johnson: Težko se je pogovarjati s »krokodilom«
Britanski premier Boris Johnson je med vkrcavanjem na let za Indijo podvomil o možnostih za sklenitev miru v Ukrajini in pogovore primerjal s pogovorom s krokodilom: »Kako se lahko pogajate s krokodilom, ko ima ta že vašo nogo v svoji čeljusti? To je težava; s podobno se soočajo Ukrajinci.« Dejal je, da je težko razumeti takšna pogajanja s Putinom, glede na to, da je njihovo pomanjkanje dobre vere zelo očitno. Johnson celo meni, da bi lahko Moskva začela nov napad na Kijev.
06.40 Zelenski: Ukrajinski partnerji zdaj bolje razumejo naše potrebe
Zelenski je govoril, da je previdno optimističen, da ukrajinski partnerji zdaj bolje razumejo potrebe njegove države, in sicer v zvezi z dobavo orožja in krepitvijo sankcij proti Rusiji. Zelenski je včeraj po srečanju s Charlesom Michelom dejal, da lahko Ukrajina maksimalno pospeši vstop v EU, kar je označil za zgodovinski trenutek.
06.30 Ukrajina je pripravljanje na pogovore o Mariupolju
Ukrajina je pripravljena ponuditi brezpogojne pogovore o Mariupolju in je zato predlagala »poseben krog« pogajanj z Rusijo v tem južnem pristaniškem mestu, je tvitnil ukrajinski pogajalec in predsedniški pomočnik Mihajlo Podoljak, piše Guardian. Drugi ključni ukrajinski pogajalec David Arahamija je dejal, da sta s Podoljakom pripravljena priti v Mariupolj na pogovore in da so podali predlog »za neposredna pogajanja na kraju samem o evakuaciji vojske, ki je nameščena v tem mestu«.
Volodimir Zelenski je dejal, da se razmere v Mariupolju poslabšujejo, saj je približno tisoč civilistov ujetih v jeklarni Azovstal, preostali borci pa da so v manjšini v primerjavi z ruskimi vojaki. Ukrajinski predsednik je tudi dejal, da je v Mariupolju zaprtih 120.000 ljudi in da so »zločini, ki se dogajajo tam, veliko bolj grozljivi in obsežnejši kot v Borodjanki«. Ramzan Kadirov, zaveznik Vladimirja Putina, je dejal, da verjame, da bodo ruske sile v četrtek imele popoln nadzor nad jeklarno Azovstal v Mariupolju: pred ali po četrtkovem kosilu, njegove besede povzema Guardian. Mariupolj bi bilo sicer največje mesto, ki bi ga Rusija zasegla po invaziji na Ukrajino pred osmimi tedni.
06.25 Rakete ne predstavljajo dodatne grožnje
Potem ko je Rusija včeraj uspešno poskusno izstrelila svojo medcelinsko balistično raketo sarmat, ki je nov dodatek njenemu jedrskemu arzenalu, je Pentagon dejal, da je bil test rutinski in ne predstavlja dodatne grožnje, piše Guardian.
