Zgodovinska zmaga Afričana na belgijski klasiki, Mohorič 9.
Kolesar ekipe Intermache-Wanty-Gobert Biniam Girmay je dobil šprint ubežne skupine štirih kolesarjev, v njem je premagal Francoza Christopha Laporta ter Belgijca Driesa Van Gestela in Jasperja Stuyvena. Odlično je ves čas 248,8 kilometra dolge proge vozil Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) in se še na tretji zaporedni dirki uvrstil med najboljšo deseterico. Tokrat je zasedel deveto mesto. Njegov uspeh je s 13. mestom dopolnil Luka Mezgec (BikeExchange-Jayco).
Dirko Gent–Wewelgem so včasih imenovali šprinterska klasika. Večina zmagovalcev v preteklosti prihaja iz šprinterskih vrst, a potem ko so ji prireditelji dodali nekaj vzponov, med katerimi je najbolj znamenit Kemmelberg, ki ga morajo tekmovalci premagati kar trikrat, so možni tudi drugačni razpleti. In tak primer je bil letos. Prav na vseh vzponih so se vrstili napadi, prav na vseh je letos sodeloval tudi Mohorič, pred tednom zmagovalec dirke Milano–San Remo. A končna odločitev je vendarle prišla pozneje na ravnini. Zadnji vzpon na Kemmelberg, ki so ga morali kolesarji premagati z druge strani kot prva dva, in napad Jumbo-Visme, ekipe lanskega zmagovalca Wouta van Aerta, je naredil selekcijo, izoblikovala se je skupina osmih kolesarjev, v kateri je bil seveda tudi Mohorič.
A nekateri iz ozadja, med njimi tudi Mezgec, so se ubežnikom priključili, 24 kilometrov pred ciljem pa je na ravnem sledil nov napad Jumbo-Visme. Zanj je poskrbel Laporte, odgovora pa ves čas aktiven Mohorič, ki je ostal še brez pomoči moštvenih kolegov, ni imel. Imel pa ga je 21-letni Girmay, ki je bil v družbi treh bolj uveljavljenih kolesarjev – ti so s složno vožnjo do cilja prišli z nekajsekundno prednostjo – avtsajder, vendar je vseeno zmagal v šprintu.
Odločitev za nastop sprejel v zadnjem hipu
»Najprej na dirki nisem nameraval nastopiti, v petek pa smo spremenili načrt. Prišel sem po dober rezultat, nikoli pa nisem niti pomislil, da bi lahko zmagal. Še 250 metrov pred ciljem ne. Na prvih tlakovanih vzponih se nisem počutil najbolje, bil sem celo v ozadju. A nato je bilo počutje iz kilometra v kilometer boljše, vsi smo čakali na van Aerta. Na koncu, kljub temu, da so bili z mano v begu močni fantje, sem začutil, da jih lahko tudi uženem. Neverjetno, kaj mi je uspelo,« je bil vzhičen zmagovalec, ki je napovedal, da ga na najbolj znameniti belgijski klasiki, dirki po Flandriji, ne bo.
»Pogrešam ženo in hčer. V Evropi sem že tri mesece, zato bom najbrž odpotoval domov,« je dejal Eritrejec. Zelo dobro predstavo je pokazal tudi Mezgec. Tudi njega je bilo veliko videti v ospredju, čeprav je bil sprva v vlogi pomočnika Dylanu Groenewegenu. Nizozemec je imel težave s kolesom in je odstopil, tako kot tudi trikratni zmagovalec dirke Slovak Peter Sagan, je na koncu dosegel tudi lepo uvrstitev, 13. mesto. Lastnik najboljšega slovenskega rezultata v zgodovini preizkušnje pa ostaja Borut Božič, ki je bil leta 2013 drugi.
