Žrtve večinoma otroci do desetega leta starosti
Lani prejeli skoraj sto prijav domnevno nezakonitih posnetkov spolnih zlorab ter več kot petsto prijav sovražnega govora.
Odpri galerijo
Spletno oko, ki deluje kot prijavna točka za nezakonite posnetke spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu, je izdalo letno poročilo. V njem povzemajo statistične podatke preteklega leta ter jih primerjajo s prejšnjimi leti.
Na prijavni točki so lani prejeli 97 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale podobe spolnih zlorab otrok. Med vsemi prijavljenimi primeri so po pregledu 24 primerov označili za dejansko nezakonite. Na domnevno nezakonitih posnetkih so bile večinoma deklice. Kar 46 odstotkov vseh primerov je vključevalo deklice od sedmega do desetega leta starosti. Osem odstotkov posnetkov je prikazovalo otroke mlajše od šest let. Četrtina posnetkov otroke med 11 in 15 letom starosti, 21 odstotkov otrok pa je bilo starih med 16 in 18 let.
Sporne primere so nato posredovali v nadaljnji pregled in obravnavo policiji. Posredovali so jih tudi drugim tujim prijavnim točkam, saj je večina vsebin izvirala iz ZDA.
Samo lani so spletni uporabniki prijavili 556 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora. Število prijav se je v primerjavi s letom 2016 zmanjšalo skoraj za polovico, vendar so med samimi prijavami v večjem številu primerov ugotovili, da gre za dejansko nezakonito dejanje.
Noben primer sovražnega govora se ni končal s kazensko ovadbo, saj imamo v Sloveniji zelo zelo ostre pogoje za kazenski pregon. Po ugotovitvah analize prijavne točke Spletno oko je šlo v primerih, ki so jih posredovali policiji, najpogosteje za sovražni govor uperjen zoper politična prepričanja posameznikov. Kar 24 odstotkov prijavljenih primerov je bilo uperjenih proti migrantom, petina vseh primerov pa proti pripadnikom islamske veroizpovedi.
Največ primerov je izviralo iz družbenih omrežij, nekaj pa jih je prišlo tudi iz raznih portalov in forumov. Obravnava prijav sovražnega govora pa poteka na osnovi 297. člena slovenskega Kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Ker je spletnih vsebin ogromno, prijavne točke ne morejo zaznati vseh kršitev. Posamezni spletni uporabniki lahko oddajo anonimno prijavo domnevno sporne vsebine, in sicer na spletni strani prijavne točke Spletno okno.
Po prejemu prijave Spletno oko sporno vsebino pregleda ter v primeru, da gre za nezakonito dejanje, določi lokacijo strežnika. Domnevno nezakonito vsebino nato posreduje policiji ali ustrezni prijavni točki v tujini.
Če so izvor vsebine locirali na slovenskem strežniku in policija potrdi sum nezakonitosti, se začne postopek preiskave in odstranitve sporne vsebine iz strežnika. Če se vsebina nahaja na tujem strežniku, policija prijavo posreduje Interpolu, Spletno oko pa prijavni točki v gostujoči državi strežnika.
Žrtve večinoma deklice
Na prijavni točki so lani prejeli 97 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale podobe spolnih zlorab otrok. Med vsemi prijavljenimi primeri so po pregledu 24 primerov označili za dejansko nezakonite. Na domnevno nezakonitih posnetkih so bile večinoma deklice. Kar 46 odstotkov vseh primerov je vključevalo deklice od sedmega do desetega leta starosti. Osem odstotkov posnetkov je prikazovalo otroke mlajše od šest let. Četrtina posnetkov otroke med 11 in 15 letom starosti, 21 odstotkov otrok pa je bilo starih med 16 in 18 let.
Sporne primere so nato posredovali v nadaljnji pregled in obravnavo policiji. Posredovali so jih tudi drugim tujim prijavnim točkam, saj je večina vsebin izvirala iz ZDA.
Sovražni govor na družbenih omrežjih
Samo lani so spletni uporabniki prijavili 556 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora. Število prijav se je v primerjavi s letom 2016 zmanjšalo skoraj za polovico, vendar so med samimi prijavami v večjem številu primerov ugotovili, da gre za dejansko nezakonito dejanje.
Noben primer sovražnega govora se ni končal s kazensko ovadbo, saj imamo v Sloveniji zelo zelo ostre pogoje za kazenski pregon. Po ugotovitvah analize prijavne točke Spletno oko je šlo v primerih, ki so jih posredovali policiji, najpogosteje za sovražni govor uperjen zoper politična prepričanja posameznikov. Kar 24 odstotkov prijavljenih primerov je bilo uperjenih proti migrantom, petina vseh primerov pa proti pripadnikom islamske veroizpovedi.
Največ primerov je izviralo iz družbenih omrežij, nekaj pa jih je prišlo tudi iz raznih portalov in forumov. Obravnava prijav sovražnega govora pa poteka na osnovi 297. člena slovenskega Kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Kako poteka obravnava prijav?
Ker je spletnih vsebin ogromno, prijavne točke ne morejo zaznati vseh kršitev. Posamezni spletni uporabniki lahko oddajo anonimno prijavo domnevno sporne vsebine, in sicer na spletni strani prijavne točke Spletno okno.
Po prejemu prijave Spletno oko sporno vsebino pregleda ter v primeru, da gre za nezakonito dejanje, določi lokacijo strežnika. Domnevno nezakonito vsebino nato posreduje policiji ali ustrezni prijavni točki v tujini.
Če so izvor vsebine locirali na slovenskem strežniku in policija potrdi sum nezakonitosti, se začne postopek preiskave in odstranitve sporne vsebine iz strežnika. Če se vsebina nahaja na tujem strežniku, policija prijavo posreduje Interpolu, Spletno oko pa prijavni točki v gostujoči državi strežnika.