KOLESARSTVO
Alaphilippe za las ušel Rogliču in Pogačarju
Na uvodu kolesarske dirke Tour de France je bilo, tudi zaradi padcev, razburljivo. Ne strinjajo se vsi s tem, da sme Roglič tekmecem zaukazati izletniški tempo.
Odpri galerijo
Primož Roglič je bil v 1. etapi Toura med srečneži, ki niso padli. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Francoski zvezdnik Julian Alaphilippe po prvem dirkaškem koncu tedna Toura nosi rumeno majico vodilnega na dirki. V 2., 186 km dolgi etapi, ki jo je Tadej Pogačar končal na 8. mestu, ni manjkalo dirkaškega razburjenja. Precej manj od pričakovanj pa ga je bilo uvodni dan. Zato pa je bilo v 1. etapi veliko padcev, po njej pa prva polemika na dirki, v središču katere so Primož Roglič (včeraj 31.) in njegovi moštveni kolegi iz Jumba Visme. Najprej k razpletu 2. etape, že prve gorske na tej tritedenski dirki.
Slovenski navijači so morda zadržali dih pri spustu s prelaza Turini, ko je Pogačarja zaustavila počena zračnica. Moštveni kolega pri ekipi UAE Jan Polanc mu je odstopil svoj obročnik, tako da je lahko mladi slovenski as hitro nadaljeval in se vrnil med favorite, kamor sodi, tam se mu je kmalu pridružil tudi Polanc. Med njimi je bil tako kot Roglič vse do cilja, na zadnjem vzponu so jim ušli le Alaphilippe, Adam Yates in Marc Hirschi, ki so si prikolesarili že več kot 20 sekund prednosti pred zasledovalci, nato pa v nasprotnem vetru na ciljni ravnini na Angleški promenadi za las ušli glavnini.
Alaphilippe je slavil lepo zmago in zasluženo oblekel rumeno majico, ki jo je lani nosil kar dva tedna, preden je popustil in Tour končal na 5. mestu. Oprijemljive prednosti pred tekmeci v skupnem seštevku si ni prikolesaril. Glavnina z Rogličem in Pogačarjem je bila le dve sekundi za njim. Francoz zdaj vodi štiri sekunde pred Yatesom. Tako Pogačar (5. mesto) kot Roglič (11.) za rumeno majico zaostajata 17 sekund.
Na dirki po Franciji pa doslej še nismo videli »premirja«, za kakršno so se kolesarji odločili v 156 km dolgi 1. etapi v okolici Nice. Tam je v soboto deževalo prvič po nekaj tednih in naliv je iz asfalta potegnil nesnago, ki se je nabirala skozi poletje, oljne madeže, prah … Najboljši kolesarji na svetu so na drsalnici padali kot zrele tepke, vse dokler se Roglič, Tony Martin in drugi kolesarji Jumba Visme niso postavili na čelo karavane in nakazali, da bodo nadaljevali v »izletniškem« tempu.
Drugi so sledili njihovemu zgledu, razen kolesarjev Astane. Že po nekaj ovinkih je njihov kapetan Miguel Angel Lopez drsel po cesti, kot da bi se vozil po ledenem spustu, njegovo kolo je zadelo ob robnik, Kolumbijec pa je objel prometni znak. Dirkanja je bilo tu konec vse do varnejših zaključnih kilometrov (tudi tu so se še vrstili padci) in sprinta, v katerem je bil najmočnejši Alexander Kristoff, moštveni kolega Tadeja Pogačarja in Jana Polanca pri ekipi UAE. Ekipe so preštevale ranjence, najslabše jo je odnesel Lotto Soudal, ki je izgubil Johna Degenkolba in Philippa Gilberta. Odstopiti je moral tudi kolesar Bahraina McLarna Rafa Valls, sotekmovalec Mateja Mohoriča, edinega od petih Slovencev, ki se je zapletel v padce in jo odnesel z udarcem v koleno.
V Rogličevi ekipi je imel največ težav George Bennett, ki je bil na tleh dvakrat, vendar so mu v cilju pripisali čas zmagovalca. Te sreče ni imel Pavel Sivakov, eden ključnih pomočnikov Egana Bernala pri ekipi Ineos. Po dveh padcih je v cilj prikolesaril 13 minut za glavnino. Uradno v času zmagovalca je v bolečinah etapo končal tudi eden najnevarnejših Rogličevih in Pogačarjevih tekmecev za vrh v skupnem seštevku Thibaut Pinot.
Lahko si le predstavljamo, do kako hudih padcev bi prišlo, če kolesarji ne bi nevtralizirali dirke, vendar ta poteza ni naletela zgolj na odobravanje. Številnim strokovnim komentatorjem je šel v nos »mehkužen« začetek Toura. »Zame je to nepredstavljivo. V svoji karieri nisem videl česa takšnega in ta poteza je zame vredna obžalovanja. Če so si kolesarji Jumba Visme želeli počasnega nadaljevanja, je to njihova pravica, kot je pravica drugih, da dirkajo, kot si sami želijo.
Da je Jumbo Visma drugim narekovala, kaj početi, je zame bolj del njihove taktike kot česa drugega. Imajo najmočnejšo ekipo, ki v 1. etapi ni mogla dobiti Toura, lahko pa bi ga izgubila, še posebno ker je Roglič na start prišel načet,« je za španski časnik As zapisal nekdanji kolesar Santiago Blanco. Nekatere je zmotilo tudi to, da je red delal Roglič in ne Bernal, ki bi moral biti kot lanski zmagovalec gospodar dirke. Izjave iz karavane kažejo na to, da ni šlo za enostransko potezo Jumba Visme, temveč odločitev večine kolesarjev, ki so pričakovali, da bo za varnost poskrbela tekmovalna žirija, ki so jo zaman pozvali, naj na najbolj nevarnih odsekih nevtralizira dirko.
»V zadnjih tednih je bilo veliko padcev, Svetovna kolesarska zveza je imela priložnost, da nekaj stori za našo varnost, vendar je stvari izpustila iz rok, zato smo ukrepali sami. Pred nami je še 20 dni, v katerih bomo z dirkanjem drug drugemu še velikokrat zagrenili življenje,« je Robert Gesink, izkušeni Nizozemec iz Rogličeve ekipe, razkril, kako so kolesarski gladiatorji poskrbeli za svojo varnost, ko pristojni tega niso želeli storiti.
Julian Alaphilippe je v 2. etapi slavil zasluženo zmago in oblekel rumeno majico. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Slovenski navijači so morda zadržali dih pri spustu s prelaza Turini, ko je Pogačarja zaustavila počena zračnica. Moštveni kolega pri ekipi UAE Jan Polanc mu je odstopil svoj obročnik, tako da je lahko mladi slovenski as hitro nadaljeval in se vrnil med favorite, kamor sodi, tam se mu je kmalu pridružil tudi Polanc. Med njimi je bil tako kot Roglič vse do cilja, na zadnjem vzponu so jim ušli le Alaphilippe, Adam Yates in Marc Hirschi, ki so si prikolesarili že več kot 20 sekund prednosti pred zasledovalci, nato pa v nasprotnem vetru na ciljni ravnini na Angleški promenadi za las ušli glavnini.
Alaphilippe je slavil lepo zmago in zasluženo oblekel rumeno majico, ki jo je lani nosil kar dva tedna, preden je popustil in Tour končal na 5. mestu. Oprijemljive prednosti pred tekmeci v skupnem seštevku si ni prikolesaril. Glavnina z Rogličem in Pogačarjem je bila le dve sekundi za njim. Francoz zdaj vodi štiri sekunde pred Yatesom. Tako Pogačar (5. mesto) kot Roglič (11.) za rumeno majico zaostajata 17 sekund.
Padali so kot zrele tepke
Na dirki po Franciji pa doslej še nismo videli »premirja«, za kakršno so se kolesarji odločili v 156 km dolgi 1. etapi v okolici Nice. Tam je v soboto deževalo prvič po nekaj tednih in naliv je iz asfalta potegnil nesnago, ki se je nabirala skozi poletje, oljne madeže, prah … Najboljši kolesarji na svetu so na drsalnici padali kot zrele tepke, vse dokler se Roglič, Tony Martin in drugi kolesarji Jumba Visme niso postavili na čelo karavane in nakazali, da bodo nadaljevali v »izletniškem« tempu.
Drugi so sledili njihovemu zgledu, razen kolesarjev Astane. Že po nekaj ovinkih je njihov kapetan Miguel Angel Lopez drsel po cesti, kot da bi se vozil po ledenem spustu, njegovo kolo je zadelo ob robnik, Kolumbijec pa je objel prometni znak. Dirkanja je bilo tu konec vse do varnejših zaključnih kilometrov (tudi tu so se še vrstili padci) in sprinta, v katerem je bil najmočnejši Alexander Kristoff, moštveni kolega Tadeja Pogačarja in Jana Polanca pri ekipi UAE. Ekipe so preštevale ranjence, najslabše jo je odnesel Lotto Soudal, ki je izgubil Johna Degenkolba in Philippa Gilberta. Odstopiti je moral tudi kolesar Bahraina McLarna Rafa Valls, sotekmovalec Mateja Mohoriča, edinega od petih Slovencev, ki se je zapletel v padce in jo odnesel z udarcem v koleno.
Alexander Kristoff je z zmago v 1. etapi oblekel rumeno majico, ki jo je v včerajšnji 2. etapi že izgubil. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
V Rogličevi ekipi je imel največ težav George Bennett, ki je bil na tleh dvakrat, vendar so mu v cilju pripisali čas zmagovalca. Te sreče ni imel Pavel Sivakov, eden ključnih pomočnikov Egana Bernala pri ekipi Ineos. Po dveh padcih je v cilj prikolesaril 13 minut za glavnino. Uradno v času zmagovalca je v bolečinah etapo končal tudi eden najnevarnejših Rogličevih in Pogačarjevih tekmecev za vrh v skupnem seštevku Thibaut Pinot.
Žirija stvari spustila iz rok
Lahko si le predstavljamo, do kako hudih padcev bi prišlo, če kolesarji ne bi nevtralizirali dirke, vendar ta poteza ni naletela zgolj na odobravanje. Številnim strokovnim komentatorjem je šel v nos »mehkužen« začetek Toura. »Zame je to nepredstavljivo. V svoji karieri nisem videl česa takšnega in ta poteza je zame vredna obžalovanja. Če so si kolesarji Jumba Visme želeli počasnega nadaljevanja, je to njihova pravica, kot je pravica drugih, da dirkajo, kot si sami želijo.
Da je Jumbo Visma drugim narekovala, kaj početi, je zame bolj del njihove taktike kot česa drugega. Imajo najmočnejšo ekipo, ki v 1. etapi ni mogla dobiti Toura, lahko pa bi ga izgubila, še posebno ker je Roglič na start prišel načet,« je za španski časnik As zapisal nekdanji kolesar Santiago Blanco. Nekatere je zmotilo tudi to, da je red delal Roglič in ne Bernal, ki bi moral biti kot lanski zmagovalec gospodar dirke. Izjave iz karavane kažejo na to, da ni šlo za enostransko potezo Jumba Visme, temveč odločitev večine kolesarjev, ki so pričakovali, da bo za varnost poskrbela tekmovalna žirija, ki so jo zaman pozvali, naj na najbolj nevarnih odsekih nevtralizira dirko.
Na drsalnici v Nici so se padci vrstili drug za drugim. Na tleh Italijan Sonny Colbrelli. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/Reuters
»V zadnjih tednih je bilo veliko padcev, Svetovna kolesarska zveza je imela priložnost, da nekaj stori za našo varnost, vendar je stvari izpustila iz rok, zato smo ukrepali sami. Pred nami je še 20 dni, v katerih bomo z dirkanjem drug drugemu še velikokrat zagrenili življenje,« je Robert Gesink, izkušeni Nizozemec iz Rogličeve ekipe, razkril, kako so kolesarski gladiatorji poskrbeli za svojo varnost, ko pristojni tega niso želeli storiti.
