Alem Toskić: Treningi so še najlažji del posla
Jutri bo v slovenjgraški športni dvorani veselo. Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo prejeli pokal za 26. naslov državnih prvakov. Sezono 2022/23 bodo prvič po letu 2018 končali z dvojno krono, v spominu bo ostala po meteorskem vzponu Aleksa Vlaha, najbolj zaslužen za vrnitev šampionskih časov v Zlatorog pa je trener Alem Toskić, ki je iz fantov izvlekel maksimum.
Ste eden izmed tistih, za katere je dan prekratek?
»Zelo sem vpet v to, kar delam. Veliko je dela in malo je časa. Sem odgovoren za ekipo, ki je živ organizem in ta mora biti stalno v pogonu. Fante sem navadil, da se veliko pogovarjamo, analiziramo. To me drži 24 ur z rokometom, res bi lahko imel dan še nekaj ur več. Treningi so še najlažji del posla. Zvečer se zaprem v kabinet in to traja dolgo v noč.«
Dobro je, kadar se delo poplača. V prvi sezoni ste naslov prvaka vrnili v Celje, v drugi osvojili tako prvenstvo kot pokal. Kaj bo naslednji izziv?
»Ne razmišljam še naprej. Kar smo si zastavili na začetku, smo uresničili in mogoče naredili še nekaj več. Pred nami je še tekma v Slovenj Gradcu in želimo se dostojno posloviti od sezone. Potem bomo določili nove cilje, še prej pa se bomo odpočili.«
Ste družinski človek, kakšni so načrti z ženo Majo in sinovoma Benjaminom (11) in Timurjem (6) za počitnice?
»Ko so treningi in tekme, je premalo časa za družino, veliko stvari je treba dati na stran, zato se bom med dopustom povsem posvetil Maji in otrokoma, da vsaj malo nadomestim izgubljeni čas. Za nekaj časa bomo šli tudi na obisk k mojim v Srbiji.«
Sta fanta že športnika?
»Seveda. Benjamin je rokometaš, trenira tukaj v Zlatorogu. Timur gre zdaj na plavalni tečaj. Začel je s tenisom. Prav je, da otroci poskusijo več športov. Z moje strani ne bo nobenega pritiska. Želim, da sta aktivna, da točno vem, kje sta in s kom se družita, kadar nista v šoli ali vrtcu.«
V Sloveniji in zlasti v Celju so te dni aktualne razprave o vrstniškem nasilju, kako gledate na to? Šport gotovo predstavlja eno od pomembnih rešitev.
»Težki časi so in še težji prihajajo. Otroke moramo zaščititi, se z njimi veliko pogovarjati. Šport je gotovo rešitev, spodbuja stvari, ki so koristne za odraščajočega človeka. Ne samo šport. Benjamin hodi v glasbeno šolo, igra klarinet. Vesel sem, da imata veselje.«
Kako vas je prizadela tragedija s pokolom na šoli v vaši domovini Srbiji?
»Težko mi je bilo. Sprva, ko sem izvedel za novico, nisem mogel verjeti, da se je zgodila tako grozna stvar. Ubogi otroci, ubogi starši, ubogi učitelji. Živimo v takšni družbi, da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo tudi blizu nas. Upam, da se kaj takšnega ne bo nikoli ponovilo. Še enkrat povem, z otroci se moramo več pogovarjati.«
Vam prija, ko vam navijači skandirajo Toske?
»Ko sem bil igralec, sem imel zelo dober odnos z navijači in vedel sem, da bom imel njihovo veliko podporo, ko sem se vrnil. Obljubil sem jim, da bo ekipa upravičila njihova pričakovanja. Vem, kaj pomeni nositi dres Celja in zavedal sem se, da je biti trener tako velikega kluba, ki ima armado navijačev, velika odgovornost in čast. Hvala, navijačem.«
Pričakujete, da vas bodo igralci po tekmi v Slovenj Gradcu spet polili s pivom kot pred letom?
»Ne vem, kaj naj pričakujem. Želim le, da prej odigrajo, kot znajo. Za mnoge bo to zadnja tekma v celjskem dresu in zaslužijo si lepo slovo.«
