Aljaž Bedene: Umag je (bil) zanj domač turnir

V teniških arenah si glasen aplavz pogosto prislužijo tudi poraženci. Seveda redko bolj frenetičnega od tistega, ki ga občinstvo nameni zmagovalcu.

Na torkov večer v Umagu je Lorenzo Musetti, nazadnje zmagovalec Hamburga, potrdil vlogo favorita in v 1. krogu ugnal Aljaža Bedeneta. A slednji je užival v izjemni podpori in aplavzu za prikazano v vseh teh letih. To je bil namreč njegov zadnji nastop v Umagu. Po tem čustvenem večeru smo se pogovarjali z njim.

Aljaž, kako se zdaj ozirate k tej vaši zadnji predstavi na teniškem stadionu v Umagu in porazu z 1:2 v nizih proti enemu od vzpenjajočih se asov svetovnega tenisa?

»Na začetku sem potreboval nekaj časa, da sem ujel tekmovalni ritem, ker ne igram več tako pogosto kot nekoč. Proti koncu 1. niza sem začel spreminjati igro, postal sem agresivnejši. Vedel sem, da je bila to zame edina priložnost, da začnem staviti na boljšo, hitrejšo žogo. A pozneje nisem bil več telesno na najvišji ravni, nekajkrat bil prepočasen, kar je tekmec izkoristil. Bil je že malo živčen, ko sem nizal svoje igre v drugem nizu, vseeno pa ima zdaj več telesne moči kot jaz, tako da je na koncu pripeljal zgodbo do zmage.«

Senzacionalno bi odmevala vaša zmaga, kajne?

»Jasno, zdaj se pozna, če igram le trikrat na teden. Povsem drugače je pri mlajših, med katerimi je tudi Lorenzo. A tudi jaz še vedno uživam v tenisu, zame je bil ta večer pod žarometi na osrednjem igrišču prav poseben.«

Ste se spomnili tudi vašega dotlej edinega dvoboja z Musettijem lani v Lyonu?

»Seveda, takrat sem izgubil s 3:6, 6:7, imel sem servis za niz. Vem, dobro sem se počutil v tistem dvoboju. Tokrat pa sem pač pokazal, kar sem v tem trenutku sposoben. Storil sem več napak, Italijan je igral svoj tenis.«

Vseeno ste si na koncu prislužili aplavz. Na tribunah je bilo veliko znanih Slovencev, tudi iz sveta športa, denimo Anže Kopitar, njegov oče in hokejski selektor Matjaž Kopitar, Rade Mijatović, predsednik NZS, itn.

»Tu sem tolikokrat igrat in prav nikdar tega turnirja nisem hotel izpustiti. Še lani, po vseh tistih zdravstvenih težavah, sem prišel vsaj za kratek čas. To je zame domač turnir. Najbližje, kar imamo. Težko je to opisati, občutek je drugačen kot kjer koli v tujini. Tu sem treniral in igral vsa ta leta, tudi to slovo od navijačev je bilo dejansko zelo lepo.«