JUDO
Ana dobro ve, kaj hoče
Velenškova visoko meri na bližnjem judoističnem svetovnem prvenstvu v Tokiu. Ne zanaša se na nedavno uspešno generalko, ki jo je z odliko opravila v Zagrebu.
Odpri galerijo
IZOLA – Če bi sodili po nedavni veliki nagradi Zagreba, zadnjem turnirju za svetovni pokal pred letošnjim tekmovalnim vrhuncem v judu, potem je Ana Velenšek odlično pripravljena za bližnje svetovno prvenstvo v Tokiu (med 25. t. m. in 1. septembrom). Toda judoistka najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku, ki si je v hrvaški metropoli izbojevala bronasto kolajno, se ne zanaša na uspešno opravljeno generalko.
»V Zagrebu sem imela očitno svoj dan. Če odmislim poraz s poznejšo zmagovalko Akiro Sone, proti kateri sem v želji, da bi nadomestila zaostanek, začela že skoraj brezglavo napadati, so se mi pokrili vsi dejavniki in zložili v celoto,« je Velenškova podoživela svoj podvig na veliki nagradi Hrvaške. Kakor je dejala, je kolajna prišla v pravem trenutku, v isti sapi pa pripomnila, da to še ni napoved svetovnega prvenstva. »Lani sem, recimo, v Zagrebu zmagala, nato pa na vrhuncu sezone v Bakuju izpadla že v prvem krogu,« je spomnila na lansko povezavo med tekmovanjem na Hrvaškem in svetovnim prvenstvom v Azerbajdžanu.
Pristavila je, da je bilo tokratno zagrebško odličje zanjo bolj obliž na rano po razočaranju na junijskih evropskih igrah v Minsku. »Po neuspehu sem bila res potrta, toliko bolj, ker sem se na treningih proti Rusinji Kseniji Čibisovi borila zelo dobro, zaradi česar sem si pred dvobojem že ustvarila pozitivne občutke. Zato sem bila po porazu res žalostna, sem bila pa presrečna za Klaro Apotekar. Ker je moja sestra, je bilo veselje dvakrat večje; ne glede na to, da se meni ni izšlo,« je razkrila Velenškova.
V Tokiu si želi prikazati čim boljše borbe. »Kadar se dobro boriš, dober rezultat ne more izostati. In obratno: ko se boriš slabo, je seveda logično, da ne moreš računati z uspehom,« je pojasnila 28-letna borka iz Šmartnega v Rožni dolini, ki se lahko pohvali že z dvema kolajnama s svetovnih prvenstev – s srebrno iz Astane 2015 in bronasto iz Čeljabinska 2014.
Obe je osvojila v kategoriji do 78 kilogramov, po podvigu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, kjer je navdušila z bronastim odličjem, pa se je preselila v najvišjo – nad 78 kg. Njena velika želja ostaja nespremenjena: na velikem tekmovanju hoče osvojiti žlahtno kovino tudi v najtežji kategoriji. Zanjo se bo morala seveda nadvse potruditi, kajti konkurenca bo zelo močna.
»V moji kategoriji je zmeraj veliko presenečenj, zato je težko kar koli napovedovati; vse skupaj se res hitro obrača. Kljub temu menim, da bo glavna kandidatka za zlato lovoriko vendarle domača tekmovalka,« je presodila večkratna slovenska prvakinja, ki težko oceni, kakšna je njena forma v tem trenutku. Odgovor na to bo znan na dan tekme. Svetovno prvenstvo bo hkrati generalka za olimpijske igre prihodnje leto na istem prizorišču.
»Ne glede na to, da so igre še daleč, se je treba počasi že pripraviti nanje, naštudirati dvorano in druge stvari, da ne bomo s tem izgubljali časa med OI. Leto bo namreč hitro naokrog,« je še opozorila Velenškova, ki jo je zelo pohvalil tudi trener Marjan Fabjan, češ da s svojo prizadevnostjo na treningih odločno kaže, kaj si želi doseči. »Dobro ve, kaj hoče.«
»V Zagrebu sem imela očitno svoj dan. Če odmislim poraz s poznejšo zmagovalko Akiro Sone, proti kateri sem v želji, da bi nadomestila zaostanek, začela že skoraj brezglavo napadati, so se mi pokrili vsi dejavniki in zložili v celoto,« je Velenškova podoživela svoj podvig na veliki nagradi Hrvaške. Kakor je dejala, je kolajna prišla v pravem trenutku, v isti sapi pa pripomnila, da to še ni napoved svetovnega prvenstva. »Lani sem, recimo, v Zagrebu zmagala, nato pa na vrhuncu sezone v Bakuju izpadla že v prvem krogu,« je spomnila na lansko povezavo med tekmovanjem na Hrvaškem in svetovnim prvenstvom v Azerbajdžanu.
Pristavila je, da je bilo tokratno zagrebško odličje zanjo bolj obliž na rano po razočaranju na junijskih evropskih igrah v Minsku. »Po neuspehu sem bila res potrta, toliko bolj, ker sem se na treningih proti Rusinji Kseniji Čibisovi borila zelo dobro, zaradi česar sem si pred dvobojem že ustvarila pozitivne občutke. Zato sem bila po porazu res žalostna, sem bila pa presrečna za Klaro Apotekar. Ker je moja sestra, je bilo veselje dvakrat večje; ne glede na to, da se meni ni izšlo,« je razkrila Velenškova.
Favoritinja bo Japonka
V Tokiu si želi prikazati čim boljše borbe. »Kadar se dobro boriš, dober rezultat ne more izostati. In obratno: ko se boriš slabo, je seveda logično, da ne moreš računati z uspehom,« je pojasnila 28-letna borka iz Šmartnega v Rožni dolini, ki se lahko pohvali že z dvema kolajnama s svetovnih prvenstev – s srebrno iz Astane 2015 in bronasto iz Čeljabinska 2014.
Obe je osvojila v kategoriji do 78 kilogramov, po podvigu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, kjer je navdušila z bronastim odličjem, pa se je preselila v najvišjo – nad 78 kg. Njena velika želja ostaja nespremenjena: na velikem tekmovanju hoče osvojiti žlahtno kovino tudi v najtežji kategoriji. Zanjo se bo morala seveda nadvse potruditi, kajti konkurenca bo zelo močna.
»V moji kategoriji je zmeraj veliko presenečenj, zato je težko kar koli napovedovati; vse skupaj se res hitro obrača. Kljub temu menim, da bo glavna kandidatka za zlato lovoriko vendarle domača tekmovalka,« je presodila večkratna slovenska prvakinja, ki težko oceni, kakšna je njena forma v tem trenutku. Odgovor na to bo znan na dan tekme. Svetovno prvenstvo bo hkrati generalka za olimpijske igre prihodnje leto na istem prizorišču.
»Ne glede na to, da so igre še daleč, se je treba počasi že pripraviti nanje, naštudirati dvorano in druge stvari, da ne bomo s tem izgubljali časa med OI. Leto bo namreč hitro naokrog,« je še opozorila Velenškova, ki jo je zelo pohvalil tudi trener Marjan Fabjan, češ da s svojo prizadevnostjo na treningih odločno kaže, kaj si želi doseči. »Dobro ve, kaj hoče.«